Navadno vedno raje obtožujemo fante, da jim je pomemben le videz, kot pa da bi priznale, da si tudi me rade spočijemo oči na kakšnem "fletnem" fantu. Tamara in Ana sta se odločili, da bi radi spregovorili o pričakovanjih punc do fantov. O tem, kako pomembno je, da je fant lušten in da ima smisel za humor.

 Petra: Kaj je najbolj pomembno?

Tamara: Jaz mislim, da nimam posebnih stereotipskih zahtev po fantih.

Ana: Jaz pa.

Tamara: Pomembno je, da ima lep nasmeh. Všeč so mi sicer bolj temnolasi fantje, s čokoladnimi očmi. Če bi pred mene postavili dva luštna fanta, enega svetlolasega, drugega temnolasega, bi nedvomno izbrala svetlolasega. Pa čeprav pravijo, da izjeme potrjujejo pravila …

Ana: Mora biti športnik, imeti mora športno postavo.

Petra: Si ti športnica?

Ana: Niti ne. (smeh) Trenirala sem odbojko, ampak rada imam fante, ki so športniki po duši.

Petra: In po postavi.

Ana: Ja, pravzaprav! Pomembno je, da ima fant lepe zobe. Kar smejta se, res je! Fant mora imeti lep nasmeh, izžarevati mora nekaj posebnega, nekaj nepozabnega. Nujen pa je smisel za humor. Zelo rada se smejim in mi je všeč, če me fant lahko nasmeji.

Tamara: Ja, ni slabo, če je športnik. Rada imam košarkaše, ker imajo najboljše postave.

Ana: Veš, kaj bi bilo idealno? Da bi se mu dalo hoditi z mano po trgovinah. Jaz namreč res rada nakupujem.

Tamara: Ja, ampak … Takega pa ne boš našla. Ne obstaja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Dolma: Umetnost polnjenih jedi z bogato tradicijo

Dolma je ena izmed najbolj prepoznavnih jedi Bližnjega vzhoda, Balkana in Kavkaza, ki simbolizira umetnost priprave polnjenih jedi.

Ana: Mogoče pa! In tak, da bo športnik, da bo lahko nosil vse moje vrečke! (smeh)

Petra: Je obstajal kdaj kakšen fant, ki ni bil po vajinem okusu, ni bil lušten po vajinih merilih, pa vama je bil kljub temu všeč?

Tamara: Ja, seveda.

Ana: Seveda. Saj ni nujno, da je fant ful lušten, da se z njim sploh pogovarjaš. Seveda mora obstajati kemija, biti mora neka privlačnost in TO. Seveda je to zelo pomembno. Ampak če te fant lahko nasmeje, je to vredno veliko več.                                                                       Tamara: Na naši šoli je bil fant, ki ga jaz najprej sploh nisem opazila, ker se mi ni zdel nič posebnega. Ko sem se začela pogovarjati z njim, pa sem ugotovila, da je v bistvu ful v redu. Bil je simpatičen, izražal je nekaj posebnega.

Ana: Pomembno pa je tudi, da ima svoj slog oblačenja.

Petra: Najbrž je pomembno tudi, da je ta svojevrsten slog tudi tak, da je všeč vama …

Ana: Meni je všeč, če so malo rokerji …

Tamara: Jaz imam pa rada hip-hop in raperski slog. Pomembno je, da imajo stalen slog, kar pomeni, da ni fino, če hodijo naokrog en dan oblečeni tako, drug dan pa drugače.

Petra: Kaj ni res o stereotipih, ki veljajo za punce?

Ana: Ponavadi rečejo, da se punce lepijo na tiste fante, ki imajo veliko denarja, kar sploh ni res. Predvsem zdaj, ko ga imajo tako ali tako lahko kvečjemu njegovi starši.

Tamara: Ja, za to mi je popolnoma vseeno. Če je on v redu, ni treba, da me pelje v kino, lahko samo na sprehod, pa bom čisto zadovoljna.

Ana: Se popolnoma strinjam. Ta stereotip sploh ne drži in je pravzaprav prav beden.

Petra: Kaj bi naredili, če bi bil idealen, športnik, ki bi hodil z vama po nakupih, imel super postavo, bil temnolas s čokoladnimi očmi in bil popoln kreten.

Ana in Tamara: Ooooooo!

Petra: Na drugi strani bi bil svetlolas fant, malo bolj buckast, ki bi imel super smisel za humor in bi vaju nosil po rokah.

Tamara: Ojoj.

Ana: Ali morava izbirati?

Tamara: Saj je pomembno, da ima smisel za humor in da je prijazen, seveda je pomembno. Vendar če mi ni tip vsaj malo vizualno všeč, je brez veze. Človek, s katerim si, ti mora biti všeč. Saj mogoče, če bi ga bolje spoznala in ugotovila, da je res tako zelo v redu, bi govorila drugače.

Ana: Ja, verjetno bi na koncu izbrala tistega s humorjem, sploh če bi ugotovila, da mi tisti športnik ni bil všeč. Mogoče bi ga pa lahko spremenila, Tamara!

Tamara: Ne vem, če bi ga spreminjala. Naj ostane takšen, kot je. Potrudila bi se, da ga sprejmem takega, kot je. Ne bi se osredotočila na njegov videz.

Petra: Pa bi bili lahko s fantom, ki bi se do vaju grdo obnašal?

Tamara: Ne.

Ana: Niti pod razno. Pomembno je, da me tip ceni. Da ni tistega tipičnega "Jaz sem športnik, ti pa si moja lutkica!" kot je včasih kar pogosto. Raje imam zelo preprostega fanta, če me le spoštuje.

Petra: Sta bili kdaj razočarani zaradi lepega fanta?

Tamara: Ja.

Ana: Seveda.

Tamara: S tistimi nevarno lepimi sva raje samo prijateljici. Oni imajo navadno okrog sebe tako ali tako cel kup punc …

Ana: … tako da niti zraven ne moreš priti. (smeh)

Petra: Pa je preveč poudarjanja na videzu?

Tamara: Ja, gotovo. Tudi pri nas, v šoli, hitro vidiš, da je veliko več pozornosti namenjeno tistim "ta lepim" kot pa kakšnim povprečnim. Pomembno je vse, kako se nekdo obleče, kako je videti … vse.

Ana: Res je, da najprej, če ti fant vizualno ne pade v oči, pomisliš na prijateljstvo in sta najprej pač prijatelja. Morda pa potem, pozneje, preskoči kakšna iskrica.

Petra: Pozneje pomeni …

Ana: Ah, ne vem, lahko en dan, lahko pet mesecev, lahko dve leti.

Tamara: Ja, fantje tako ali tako veliko pozneje dozorijo. Zato se punce tudi veliko bolje razumemo s kakšno leto starejšimi fanti.

Petra: Ana, ti tako navdušeno kimaš, da gotovo marsikaj skrivaš …

Ana: (smeh) Hja, navadno se take stvari dogajajo na morju, takrat smo bolj odprti, vroče je, vsi so brez spon in tako naprej. Ne pogovarjaš se o šoli, fino je, žurka, sproščeno.

Petra: Če bi imeli zelo dobrega prijatelja, bi tvegali in poskušali to spremeniti v nekaj več?

Tamara: Hm, verjetno bi bilo treba dobro premisliti.

Ana: Razmisliti moraš, če je možno, da se vajino prijateljstvo za tem, če se stvar konča, uniči.

Tamara: Jaz še vseeno mislim, da moraš poskusiti.

Ana: Ja, ker če ne poskusiš, nikoli ne veš, kaj zamujaš.