Ljubljanski Koseški bajer, dišeč košček pomirjujočega zelenila sredi mesta, je precej živahen tudi sredi dopoldneva. Prejšnji ponedeljek je pa okrog tiste zaplate vode še posebej vrvelo in so nazadnje še labodi pripeljali mladičke pogledat, kaj se dogaja.

Šest sivih kepic je imelo z vodne strani najboljše sedeže v mestu. Zakaj se je kopica ljudi v kavbojkah in svetlih majicah postavila na kup in prešerno krilila izza napisa Zarja? To so se verjetno spraševali tudi drugi obiskovalci, pa je skrajni čas, da zadevo pojasnimo: ekipa revije Zarja, kakšnih dvajset stalnih in občasnih sodelavcev, se je prišla končno fotografirat, da se predstavi svojim bralcem. In mimogrede povedat ter pokazat obrekljivcem, da so na Zarji, reviji, ki je po enem letu enako, če ne celo bolj priljubljena kot njena predhodnica, nasmejani, razigrani in v vrhunski formi. Za bralce je pomembno, KDO dela revijo in KAKŠNA je – ne pa to, kako se imenuje.
Rdeče črke v napisu, mimogrede, nikakor niso znak politične pripadnosti. Kajti Zarja pripada – bralcem!