Poleg vsega tega pa je tvoje trenutno življenje tako udobno, vse ti gre kot po maslu. Ali si kdaj pomislila, da bi lahko živela svoje sanje in se imela odlično? No, za to boš morala trdo delati, se včasih čemu odreči in se spopadati z neuspehi in s tem, da te bodo nekateri tvoji prijatelji zapustili. Da, tveganje je veliko, ampak verjemi, da se boš iz tega veliko naučila in živela tako, kot si ti želiš!

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Recept: Karamelizirana krema z jagodami

Sočne in sladke jagode so visoko na lestvici priljubljenega sadja. Kaj porečete na sladico, ki bo poskrbela za ples brbončic?

Priprava

Najprej vzemi list in napiši cilje, ki bi jih rad uresničila; naj bo to, da bi rada pretekla 10 kilometrov, ali da boš na koncu leta odlična, ali da boš končno začela pisati blog, kar koli bi rada naredila. Potem vzemi večji list, da boš nanj napisala vse nadaljnje korake.

Metoda SMART

To je ena od metod, po kateri si postaviš, kot že samo ime metode pove, pameten cilj. To pomeni, da je cilj tako razdelan, da boš natančno vedela, kaj želiš doseči in tudi kako boš to uresničila.
S – specifičen
Tvoj cilj mora biti specifičen. Na primer, če je tvoj cilj več telovaditi, je to nespecifičen cilj in težje dosegljiv, kot če je tvoj cilj telovadila bom trikrat na teden.
Zato se moraš pri postavljanju cilja vprašati naslednja vprašanja:
Kdo? Kdo vse bo sodeloval pri uresničevanju tvojega cilja – ti bo pomagala prijateljica, mogoče starši, učiteljica, trener itd.?
Kaj? Kaj natančno želiš doseči: želiš preteči 10 kilometrov, ali narediti 50 sklec, ali imeti odlične ocene?
Kje? Kje boš to dosegla; če želiš ocene, je to šola, če želiš preteči 10 kilometrov, je to lahko eden od organiziranih tekov.
Kdaj? Kdaj želiš uresničiti svoj cilj: odlične ocene hočeš imeti pri vsakem testu, v treh mesecih hočeš imeti 300 ogledov na blogu.
Katere? Na kakšne ovire lahko naletiš med doseganjem cilja in kakšne so zahteve za dosego cilja – včasih se lahko zgodi, da ti recimo za učenje zmanjka motivacije ali pa da nimaš idej, kaj bi pisala na blogu.
Zakaj? To je eno najpomembnejših vprašanj, na katero moraš odgovoriti. Zakaj moraš doseči ta cilj? Želiš odlične ocene, da se boš lahko vpisala na želeno srednjo šolo, ali želiš svoje misli deliti z drugimi, želiš preteči 10 kilometrov zato, da sebi dokažeš, da zmoreš?
PRIMER
Splošni cilj: Želim imeti same petice.
Specifični cilj: Želim se sproti učiti, da bom imela odlične ocene pri vsaj osmih predmetih od desetih.

M – merljiv

Cilj mora biti merljiv, saj boš le tako vedela, kdaj ga boš dosegla, prav tako pa boš lahko že na poti do cilja videla, ali greš v pravo smer ali pa bi bilo mogoče bolje kaj spremeniti. To pomeni, da si na poti do glavnega cilja postaviš več manjših ciljev, ki jih želiš doseči, in ti se bodo na koncu sestavili v skupni cilj. Postavljanje manjših ciljev ti bo pomagalo, še posebno če želiš doseči večji cilj. Prav tako bo pot do cilja lažja in boš v njej veliko bolj uživala.
Torej, da bo tvoj cilj res dosegljiv, si postavi časovni okvir, kdaj boš manjše cilje dosegla.
Primer: Matematika ti ni pri srcu, pa bi vendar želela imeti odlično oceno, zdaj imaš pa trojke. Prvi cilj naj bo, da boš naslednji test pisala zelo dobro 3 ali 4. In tako postopno napredovala do odlične ocene.
Ali pa, če bi rada pretekla 10 kilometrov, vendar nikoli prej nisi tekla ali zelo malo, si postavi manjše cilje. Če bi svoj največji cilj rada dosegla v treh mesecih, si postavi cilje, da po enem mesecu brez težav pretečeš 4 kilometre, po drugem 8 kilometrov in tretji mesec si že na 10 kilometrih. Tako ti bo šlo zagotovo lažje, kakor pa če bi želela 10 kilometrov preteči, ko greš drugič teč.
Zavedaj se, da če cilj ne bo merljiv, ga ne boš mogla uresničiti, saj ne boš imela točke, kjer bi lahko rekla to je to, zdaj sem cilj dosegla.

A – atraktiven
Je cilj dovolj privlačen, da si se sposobna odpovedati udobju, da boš svoj cilj dosegla? Hkrati pa moraš biti sposobna doseči ta cilj. Če si boš postavila cilj, za katerega veš, da ga ne boš mogla uresničiti, nima smisla in ti bo samo uničilo voljo, da bi dosegla svoje druge cilje, ki ti ustrezajo.
Postaviti si moraš cilj, ki ga boš dosegla ti, in ne kdo drug zate. Zato se vedno vprašaj, ko si postaviš cilj, ali si ti odgovorna, da se cilj uresniči ali ne. Če je odgovor ne, si moraš izbrati drug cilj.
Ali je mogoče zate, da uresničiš ta cilj? To je drugo vprašanje, ki si ga moraš nujno postaviti. Če bi recimo želela biti pevka in nimaš posluha, bo ta cilj zate zelo verjetno ostal nedosegljiv.

R – realen
Ali je cilj takšen, da ga boš lahko dosegla? Če veš, da je tvoj cilj že vnaprej obsojen na propad, je bolje, da ga ne začneš uresničevati, ker bi ta čas lahko bolje izkoristila in dosegla nekaj, kar ti je na dosegu roke. S tem ne pravimo, da ne moreš sanjati velikih sanj, samo zavedaj se, da jih mogoče ta trenutek še ne boš mogla uresničiti.
Primer: Če si želiš biti manekenka in si manjše rasti, boš zelo težko uresničila svoj cilj, ker večina agentov išče visoka dekleta.
Tvoj cilj mora biti takšen, da ga lahko prilagajaš, hkrati pa te mora motivirati, ampak še vedno ne tako, da bi na poti izgubila vso motivacijo.

T – čas
Obvezno moraš imeti napisan točen čas, kdaj bo tvoj cilj dosežen. Prav tako za vse manjše cilje, ki si si jih postavila na poti. Če si taka, da delaš vse zadnji trenutek, pa je to še posebno pomembno. Odvisno pa je tudi od tvojega cilja, ali moraš zanj delati vsak dan ali je dovolj enkrat na teden. Tako si moraš tudi postavljati naloge in manjše cilje. Če je tvoj veliki cilj na primer določen na točno določen dan čez tri mesece, si moraš manjše cilje postaviti znotraj teh treh mesecev, spet na točno določen dan.
Primer: Želiš doseči cilj priti od trojk k peticam. Vsakič ko boš imela test, se postavi eno stopničko višje. Recimo zadnji test si pisala že spet 3 in zdaj si postaviš cilj, da boš zadnji test v šolskem letu pisala 5. Vendar si za naslednji test postavi cilj, da pišeš zelo dobro 3 ali 4 in potem počasi napreduješ do 5.