Valentina Smej Novak je v mesecu novembru gostovala na tednu kulinarike, kjer je spregovorila predvsem o prehranjevanju. Kritično je ovrednotila prehrambne navade in poudarila dolgoročno zmernost. Svetovala je, da skuhamo, kar imamo, in dodamo lokalno hrano. V sklopu pogovora je predstavila tudi svojo zadnjo kuharico Hrana, taka, kot je, ki je polna receptov in zgodb. Poleg nje pa so na tednu kulinarike predstavili še knjige Jabolčni kis – po recepturah p. Simona Ašiča, Gremo kuhat! – Marko Čižman, Kuhajmo z Matejo Reš, Varčna kuharica – Marija Remic, Gastronomska abeceda Slovenije – Janez Bogataj in pa knjigo Recepti sestre Nikoline, ki je ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih kuharskih knjig.
"Hrana je včasih pač taka kot je. Da nimajo vsi ti recepti enakega predznaka. Ne moreš reči, vsi so takšni. Včasih si ljudje želimo jesti zgolj hrano. Se mi zdi, da smo tudi ljudje v odnosi do hrane prešli različne faze. Vsi zdaj sanjamo o popolni hrani, ki je domača, to pa izkoriščajo koncerni, ki nas prepričujejo, da je to prišlo od krave na zelenem pašniku. Mogoče pa je zdaj čas, da se streznimo. Tudi jaz sem verjela v ideale, ki pa odpirajo širše dileme. Osnovni problem hrane danes ni, če lahko vi jemo bio. Osnovni problem je, da je danes še vedno toliko in toliko ljudi lačnih. Preveč," je kot uvod kritično do prehrambenih trendov nastopila Novakova.
Po njenem mnenju ljudi vsi ti trendi in zahteve po čistem prehranjevanju, ki ga v resnici nihče ne razume, delajo zgolj živčne. Prehrambena realnost pa je pač takšna, da si včasih doma skuhamo mastno prežganko, spet drugič kupimo umetni burek ali pa spečemo potico iz bio moke mlete na kamen. Vsi si 'najboljšega' ne morejo privoščiti.
Jemo danes slabše kot nekoč?
Valentina Smej Novak je poudarila, da ob informacijah, da je v hrani vse več aditivov, menimo, da je zato slabša. A pozabili smo, da je bil pred 150 leti najpogostejši vzrok smrti pokvarjena hrana, saj so se ljudje z njo zastrupili, ker niso poznali konzervansov. V 16. stoletju so v Franciji spili veliko vina na dan, voda pa je bila onesnažena. Pšenica je bila cenjena, ker po njej niso zbolevali, po koruzi pa so. Konzervansi dejansko naredijo živilo varnejše.
Valentina Smej Novak prisega na »recikliranje« hrane
To pomeni, da da iz tistega, česar ne pojemo, naredimo nekaj novega. "Slabo pa se dogaja tudi na logistični poti. Kaj mislite, da se zgodi s hrano, ki ji preteče rok trajanja? Vrne se proizvajalcu. Potem pa nobenega več ne brigajo. V Indiji, kjer je največ lakote, 50% hrane zgnije preden pride do polic, saj imajo slabo embalažo, nad katero pa mi vihamo nos. To osnovno vodilo, da se hrano reciklira, bi moral biti del etike. Ko postane hrana reciklirana, postane zgodba. Meni je pri nedeljski pečenki najboljše to, da se iz kosti skuha juha, z njo pa se potem zaliva ostale prikuhe," je svoje mnenje o 'metanju hrane stran' povedala Valentina.
Paziti je treba, da ne kupujemo preveč. Ni nujno, da je dražja hran boljša. Še posebej je gostja skeptična do najbolj oglaševanih živil. poziva pa tudi, da v trgovini kupujete hrano, ki je tik pred iztekom roka uporabe. Pa ne samo zato, ker bo cenejša, ampak zato ker na ta način pomagate proizvajalcem.
Večer je sklenila z mislijo, da je kuhati treba, po možnosti vsak dan, brez velikega cirkusa in naprezanja.
Na tednu kulinarike so pripravili vinski večer, kjer se je predstavil Tadeje Kavčič z vini Barkola; degustirali domač jabolčni kis in različne vrste kisa z dodatki iz knjige patra Simona Ašiča Jabolčni kis; z Matejo Reš so iz njene kuharice kuhali sodobno, zdravo, naravno; s pomočjo Varčne kuharice so prestavili, kako dejansko kuhati varčno; priljubljeni župnik župnik Marko Čižman je mlade vseh starosti zvabil kuhati s kuharico Gremo kuhat, Gastronomsko abecedo Slovenije je predstavil Janez Bogataj, teden pa se je zaključil z nedeljsko peko piškotov po receptu sestre Nikoline.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
