In prav kmalu bo tukaj ta dan, ko se bo staro prevesilo v novo. Ko bodo zapokali zamaški penine, zabrbotali mehurčki v kozarcih in poleteli poljubčki z iskrenimi voščili našim najbližjim najdražjim ali tudi našim najbližjim neznancem … Steklenica penečega vina je v teh trenutkih nepogrešljiva.

Da danes proslavljamo novo leto gre zahvaliti Juliju Cezarju. Medtem, ko so poganska ljudstva prej praznovala spomladansko enakonočje, je Cezar uvedel julijanski koledar, s katerim se je začetek leta postavil na januar. Torej na mesec, poimenovan po bogu Janusu, ki je imel dva obraza – bogu začetka in konca, ki vidi v preteklost in prihodnost.

Peneče vino ima prav tako bogato zgodovino, ki sega nazaj v 16. stoletje. In že od samega začetka ga spremlja pridih prestiža. Sprva so ga kot redkost in posebnost nase vezale kraljeve družine, sledilo jim je plemstvo in nato rastoči trgovski razred; lahko govorimo celo o aspiracijskem pitju. Francoska revolucija je verske rituale preoblikovala v sekularne (npr. krst ladje brez duhovnika, le s »sveto vodo« šampanjca) in posledično je v 18. stoletju potrošnja penečih vin porasla. Proizvajalci so začeli šampanjce oglaševati kot pijačo, ki se jo pije ob praznovanju posebnih priložnosti z družino. Z industrijsko revolucijo in novim srednjim razredom je prodaja penečih vin poskočila s 6 milijonov v letu 1850 na 28 milijonov steklenic do leta 1900.

Tako je danes skoraj nepredstavljivo, da ob koncu leta nimamo »na hladnem« pripravljene vsaj ene steklenice penečega vina. Naj bo to Srebrna radgonska penina, mladostna, sveža in sadna; ali Zlata radgonska penina, fina, krepka in resnejša; za vsak okus in željo se najde prava, ki bo s pokom obeležila poseben trenutek v naši osebni kronologiji in nas pospremila v težko pričakovano prihodnost.

Penina tako več ni samo pijača za posebne priložnosti, ampak postaja simbol posebnega stanja duha, ki si ga vsi delimo.

Zlata radgonska penina
Zlata radgonska penina je pridelana po t. i. tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah, po kateri so pripravljeni tudi pravi šampanjci. Prvotni fermentaciji vina sledi ustekleničenje ob dodatku kvasovk, ki inducirajo sekundarno fermentacijo, s katero se formirajo za peneče se vino tako nepogrešljivi mehurčki. Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, moč pa je najti tudi Zlate penine posebnih letnikov, ki so na kvasovkah zorele več, celo 10 let! Obenem Zlato radgonsko penino lahko označimo kot blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega chardonnaya. Še ena pomembna oznaka zanjo je vintage – gre torej za letniško penino, pridelano iz grozdja ene trgatve. Pri šampanjcih je namreč pogosta tudi praksa, da se jih prideluje iz vin različnih letnikov, česar pa se v Radgonskih goricah ne poslužujejo. Po okusu se največkrat nagrajena penina v Sloveniji prilagaja zahtevam ljubitelja – izbirate lahko med zelo suho, suho in polsuho ali celo rose (suho, pridelano iz čistega modrega pinota) Zlato radgonsko penino.

Srebrna radgonska penina
Vprašajte povprečnega Slovenca po najljubši penini in brez pomisleka bo izstrelil: Srebrna! Pridelana je po charmat metodi s sekundarnim vrenjem v tankih iz nerjavečega jekla, in šele nato sledi polnitev steklenic. Osnovno vino je pripravljeno iz več sort, tipičnih za Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš. Kljub temu pa gre tudi v tem primeru za letniško penino. V nasprotju s klasično metodo pri metodi charmat penina na kvasovkah zori le 6 do 9 mesecev, zaradi česar Srebrna penina poživlja z nekoliko lažjim okusom in izrazitejšo sadnostjo od Zlate penine. Srebrna penina je lahko suha ali polsuha, v rose obliki pa vam je na voljo kot sladka. V letu 2018 se je družini Srebrnih pridružila še Srebrna radgonska penina muškat, za vse ljubitelje penečega, ki jih prepriča sortna aromatika.

Več informacij najdete tukaj: www.radgonske-gorice.si.