Cikel se bo zaključil s programom, ki sega h glasbi slovitega piranskega baročnega mojstra, po katerem se je kvartet poimenoval. Giuseppe Tartini je godalom oziroma violini namenil skoraj ves svoj skladateljski opus. Glasbeni »mojster narodov«, ki je spisal okoli 130 violinskih sonat in več kot 170 koncertov, je temelje godalnega kvarteta postavil v štirih Sonatah à Quattro za dve violini, violo in violončelo – predhodnice godalnih kvartetov. Na tokratnem koncertu bomo prisluhnili Sonati à Quattro v D-duru, edini ohranjeni tudi v avtografu. Tudi Alfred Šnitke je ustvaril obsežen ter žanrsko raznolik opus in pri tem oblikoval svojstven slog, t. i. polistilizem. Edinstveno je namreč prepletal in združeval raznotere glasbene zvrsti in sloge. Tudi njegov priljubljeni Godalni kvartet št. 3 iz leta 1983 preseneti že v začetnem Andanteju s kolažem citatov glasbenih del skladateljev različnih stilnih in zgodovinskih obdobij. Poseben in sploh za svoj čas nenavaden je tudi Godalni kvartet št. 14 v cis-molu Ludwiga van Beethovna iz leta 1826, ki bo zaokrožil zaključni koncert. Sestavlja ga sedem stavkov, prvi pa je počasna fuga. Kljub sedmerici stavkov je v strukturi dela vendarle mogoče prepoznati razširjeno klasično štiristavčno ogrodje sonatnega ciklusa.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za zvonjenje v ušesih so krive poškodbe dlačic

Človeško telo je kompleksno, čudovito in hkrati čudno. Je najbolj zapletena kemična tovarna in najbolj integrirana celota z možgani, ki se nenehno spreminja.

Godalni kvartet velja med vsemi komornimi glasbenimi zasedbami za najplemenitejšo, pa tudi najbolj zahtevno zvrst komorne glasbe, morda celo vse instrumentalno-glasbene literature. V njej se kaže skladateljevo obvladovanje štirih obligatnih, načeloma enakovrednih, samostojnih glasov. Zasedba štirih godalcev zahteva izjemno natančno obdelavo glasbenih prvin, ki morajo zaživeti v prepričljivi celoti.

Godalni kvartet Tartini velja za ambasadorja slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih. Svojo pot je začel leta 1983 na pobudo takratnega umetniškega vodje Slovenske filharmonije, skladatelja Iva Petrića. V svojem dosedanjem delovanju, še zlasti v sklopu koncertov iz cikla Večeri komorne glasbe, so oblikovali prepričljiv in svež pristop, ki je novost ne le v izvajalski tehtnosti in dodelanosti programa, temveč tudi v repertoarni odprtosti. Kvartet je posnel obsežen izbor slovenske glasbe ter izdal več plošč z deli Dvořáka, Ravela, Mozarta, Schuberta, Lipovška, Osterca, Hoffmanna in drugih. Najnovejši snemalni dosežek zasedbe je realizacija vizionarske ideje Tartinija, saj je 250 let po njegovi smrti doživela svojo prvo svetovno digitalno izdajo. Žlahtna glasba idejnega tvorca Šola narodov je z najnovejšim digitalnim albumom Godalnega kvarteta Tartini že obšla svet in dosegla mnoge ljubitelje klasične komorne glasbe.

Posebno veljavo daje programom koncertov Godalnega kvarteta Tartini stalna skrb članov, da vabijo medse priznane slovenske in tuje glasbenike ter tako na poseben način izvirno dopolnjujejo svoj program. Obenem to prispeva k stalni rasti kvarteta kot prilagodljivega komornega glasbenega izvajalskega korpusa. Z njimi so doslej nastopili že številni odlični glasbeniki, med njimi Irena Grafenauer, Stanko Arnold, Radovan Vlatković, Mate Bekavac, Monika Bohinec, Lovro Pogorelić, Maria Graf, Gary Karr, Franco Gulli, Enrica Cavallo, Bruno Giuranna, Rocco Filippini, Davide Formisano in številni drugi. Za svoje umetniške dosežke so člani leta 2001 prejeli nagrado Prešernovega sklada – najvišje državno priznanje na področju kulture.