Res je sicer, da nisem nikoli skapirala, zakaj so ena sporočila modra in druga oranžna, zakaj je pri enih slika telefona v ležečem ali dvignjenem položaju (navodila sem kakopak pri priči izgubila). Vklopljena logika je popolnoma odpovedala, saj je telefon sproti menjaval pravila pa tudi barve in ikone. Fak, sem rekla na koncu, samo da znam telefonirati ter pošiljati in sprejemati esemese. Raje se ne spomnim prvega telefonskega klica, ki sem ga dobila – stala sem v mlaki, dežnik mi je odpihnilo, jaz pa sem potapkala zadnji milimeter na ekranu, da bi klic vendarle sprejela. Pa se mi je nesramnež le posmehoval in potem ugasnil.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Nakar sva se vendarle sprijaznila drug z drugim, morda tudi zato, ker mi je večkrat padel na tla, tudi na beton, in se je mali peklenšček najbrž ustrašil za svoje življenje. Bolj je padal, ubogljivejši je bil. Potem se mi je zasmilil, no, tudi robovi so bili že temeljito potolčeni, zato sem mu kupila ljubko oblekico. Samo oči, nos in kamera so gledali ven. Ne vem, ali mu je bilo to všeč, vsekakor pa so bili padci odtlej manj boleči. Sem mislila, da mojo radodarnost spoštuje in da je hvaležen. Figo zeleno!

Nenadoma se mu je pripeljalo, da bi moral nekoliko popestriti moje telefonsko življenje, zato mi je začel skrivaj pošiljati razna sporočila. Skrivaj zato, ker zraven ni nič pozvonil. In potem sem jih našla vrag vedi kdaj. Pridite po avto, je recimo pisalo v sporočilu, zraven pa neznana številka. Ker je avto stal ob pločniku, pač te potrebe ni bilo, me je pa vseeno zanimalo, kdo mi je poslal to nesmiselno vabilo. Morda pa kdo drug čaka na avto? No, poklicala sem in izvedela, da ta števila ne obstaja. Moj telefon si jo je preprosto izmislil. Potem mi je skušal na ta način še prodati tekoči detergent po najnižji možni ceni in sijajne puloverje (skoraj zastonj), nakar je ugotovil, da ne padam več na te finte. Pa čeprav mi je poslal ponudbo za modro hortenzijo po en evro, tudi fotka je bila zraven.

Potem se je za nekaj časa umiril, nato pa je ugotovil, da me bo še veliko bolje zafrkaval z znanci z mojega telefonskega seznama. Napisal mi je recimo – sem v razredu. In to dvakrat, enkrat v oranžni in drugič v modri barvi. To je približno pomenilo, da je prijateljici sporočil, da sem jaz v razredu (in ne morem govoriti), meni pa, da je v razredu ona. Pri tem niti ona niti jaz že dolgo nisva v nikakršnem razredu. Drug drugo sva klicali in se celo malce smejali, medtem ko je mali hinavec naklepal nove nesramnosti.

Ta je bila res huda – poslal mi je sporočilo že pokojnega prijatelja, ali bi se lahko dobila v mestni kavarni, ker potrebuje nujen nasvet. Potem ko mi je začelo srce spet delovati, sem pri priči zbrisala vse številke ljudi, ki niso več med živimi, priznati moram, da se jih je nabralo kar nekaj. No, zdaj pa me le straši, če moreš, sem se mu rogala. Takoj se mi je maščeval. Nocoj bom v Odmevih, mi je napisala prijateljica. Takoj sem jo poklicala, ona pa, da bom vendar jaz v Odmevih. Zakaj so me pa povabili?