V aromaterapiji jo uporabljajo za sproščanje in dvig razpoloženja, zeliščarji in zdravilci ji pripisujejo predvsem afrodizično moč, navadni smrtniki pa pravimo, da brez nje slaščičarstvo ne bi doživelo takšnega kremnega razcveta.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Razkrili še neviden pogled na eksperiment

Če si boste ogledali nocojšnjo komentatorsko oddajo Poroka na drugi pogled, boste na ženine in neveste odslej gledali v novi luči. Nocojšnja gostja bo namreč razgrnila ozadje, ki ga gledalci niste imeli priložnosti videti.

Izvor vanilje

Vanilja spada v družino orhidej in jo delijo na burbonsko vaniljo, mehiško vaniljo, vaniljo s Tahitija in zahodnoindijsko vaniljo. Po tretjem letu začne cveteti in takrat zrastejo tudi njeni sadeži, stroki. Obrane plodove sprva na kratko namakajo v vodi, nato pa jih izpostavijo fermentaciji, ki traja 15 dni. Čez dan so na soncu, zvečer pa jih zavijajo in hranijo na toplem. Pri fermentaciji nastajata snov vanilin in aroma, ki jo vsi poznamo. Ob sušenju pa ostane le še petina prvotne teže vanilje.

Njena zdravilnost

Vanilin oziroma eterično olje vanilje sta zelo zdravilna; v prvi vrsti povečata izločanje adrenalina in noradrenalina, zato vanilja poživlja, v večjih količinah pa tudi rahlo zasvoji. Ni je dobro uživati zvečer. Američani so odkrili, da pomaga pri zdravljenju slabokrvnosti, kitajska študija pa poroča, da vanilin učinkuje pri epilepsiji. Sladka začimba je tudi antioksidativna in zdravilna na podoben način kot askorbinska kislina oziroma vitamin C. Če so na eni strani slaščice odlična hrana za rakave celice, vanilja v njih preprečuje njihovo širitev. Učinkuje tudi protimikrobno in zavira glivična vnetja, zmanjšuje količino maščob oziroma trigliceridov v krvi in pomaga pri vnetjih črevesja.

Uporaba v kulinariki
Najboljše je uporabiti cel plod oziroma strok, ki je dolg kakih 20 centimetrov, lahko upogljiv in aromatičen. Iz njega sami postrgamo aromatična semena in jih uporabimo v jedeh. Če pa želimo odišaviti med ali sladkor, potem zadostuje, da strok razrežemo, da dobimo nekaj manjših palčk, ki jih damo v kozarec s sladkorjem ali medom. Pustimo stati 14 dni, da se sladilo navzame arome. Z enim strokom vanilje lahko na ta način odišavimo okoli pol kilograma sladkorja. Napol razdišavljene stroke pa lahko uporabimo v kavi, kakavu ali čaju. Mnogi kuharji raje uporabijo izvleček, ki ga izdelujejo tako, da zdrobljene stroke namakajo v vroči vodi in 35-odstotnem alkoholu. Tako pridobijo koncentriran izvleček, katerega le nekaj kapljice zadostuje za močan okus. Dajemo ga lahko v sadne solate, kremne rezine, marmelade, jogurte, sladolede in kompote, potrebovali bomo manj sladkorja, predvsem pa se bomo izognili ponarejeni oziroma sintetični vanilji na trgovinskih policah. Ocenjujejo namreč, da je 99 odstotkov arom iz raznih kupljenih sladic oziroma potpurijev in mil sintetičnih in da tudi v sladkorju z umetno aromo vanilje pogosto ni niti grama prave vanilje.

Dobro je vedeti!
Če želimo izdelek iz prave vanilje, ne kupujmo ničesar, kjer na deklaracijskem listku piše zgolj »aroma vanilje«.