Pika Miškulin je simpatična tekmovalka Exatlona, ki jo zaradi prijetne narave ne pogrešajo le sotekmovalci, pač pa tudi gledalci pred TV zasloni. Navihana 20-letnica je po vrnitvi domov obudila spomin na izkušnje, ki so jo naredile močnejšo, ji razširile obzorja in jo pripravile na nove življenjske izzive. Pika nam je tekom klepeta zaupala tudi to, zakaj je življenje v baraki ni motilo, kaj je najprej naredila po vrnitvi v Slovenijo in kdo jo je nestrpno čakal doma. Mimogrede, ste vedeli, da ima svetlolaska zelo čedno in mladostno mamo?

Kaj ti pomeni, da si lahko postala del športnega izziva Exatlon?

Da sem postala del Exatlona, mi pomeni ogromno, ker sem prvič bila del ekipe in to celo take, ki zelo dobro sodeluje in se zelo dobro razume. Se zavedam, kako redki smo dobili to priložnost in sem za njo res hvaležna. Če bi lahko, bi izkušnjo ponovila.

Kaj pa ti je ta izkušnja dala na osebnostni ravni? Kaj novega si se naučila o sebi?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Na osebnostni ravni mi je izkušnja dala veliko samozavesti in pa samozavedanja. Dejansko sem v šovu spoznala nov del sebe, ki se prej še ni imel priložnosti pokazati. Presenečena sem bila nad nekaterimi mojimi reakcijami v šovu, tako pozitivno kot negativno. Naučila sem se tudi sodelovanja z različnimi karakterji, saj se mi zdi, da je bil vsak član modre ekipe unikaten.

Nekaj je spremljati tekme iz udobja domačega naslonjača, drugo pa stopiti na poligon in se pognati proti cilju. Kako naporni so ti izzivi na podlagi tvojih izkušenj? Je bilo težje, kot si si predstavljala?

Za izzive sem pričakovala, da bodo težji, vsaj v smislu fizičnega napora. Najtežji so bilo v psihičnem smislu, sploh v zadnjem delu, saj sem se po nekaj zaporednih porazih zelo težko zbrala.

Si se bala, da bi tudi sama na poligonih pridelala kakšno poškodbo ali si se osredotočala predvsem na čim hitrejšo pot do cilja?

Na poligonih sem vedno imela v mislih, da je možnost za poškodbo kar velika, če greš čez njih brezglavo. Zato sem vedno poskušala biti čim bolj previdna in hvala bogu sem Exatlon končala brez poškodbe.

Kaj si v Dominikanski republiki najbolj pogrešala in kaj je bila prva stvar, ki si jo naredila, ko si prišla domov?

V Dominikansko republiki sem pogrešala naš svež gorski zrak, zato sem v Sloveniji veliko lažje zadihala. Prva stvar, ki sem jo naredila, je bila kosilo - normalna domača hrana je bila boljša, kot kadarkoli prej. Takoj za tem pa sem skočila na sprehod s svojim kužkom.

Je spanje na ležalnikih in na splošno življenje v baraki kaj vplivalo na tvoje fizično počutje?

Spanje na železnih posteljah me ni preveč motilo in v baraki sem zelo dobro spala. Na fizično počutje je v baraki bolj vplivala celodnevna vročina, ki te kar utrudi, ampak sem mogoče celo zaradi nje ponoči tako dobro spala.

Bi rekla, da ste bili skozi tedne zaradi manj ugodnih pogojev slabše pripravljeni na soočanje z izzivi na poligonih?

Name to, da smo bili v baraki kar nekaj zaporednih tednov, ni vplivalo preveč slabo, vem pa, da na nekatere v naši ekipi je, ampak se mi ne zdi, da bi bili zaradi tega kaj slabši na poligonu. Mislim, da se za vilo sploh nismo veliko sekirali, mogoče celo zelo premalo in zato tja nismo v vseh šestih tednih prišli.

Je izpostavljenost na televiziji vplivala na tvoje poslovno življenje? Si morda deležna kakšne obetavne priložnosti?

Izpostavljenost na televiziji je nekako vplivala na moje poslovno življenje, saj sem dobila nekaj promocijskih ponudb in sodelovanj, se je pa še vedno težko odločiti, s kom je vredno sodelovati in s kom ne. Prihaja vsaj ena obetavna stvar, ki pa je žal ne smem izdati.

V oddaji Exatlon brez cenzure smo lahko spoznali tvojo mamo. Nam zaupaš več o njej?

Z mami imava dober odnos, čeprav trenutno živim z očetom. Je skrbna, športna in za svoja leta zelo mladostna. Zdi se mi, da se vsako leto razumeva še bolje. Zelo sem ji hvaležna, da je med Exatlonom skrbela za mojega psa, saj se drugače ne bi mogla udeležiti tekmovanja.