Andrea, v Kmetiji si v središču pozornosti zaradi naklonjenosti do Toma. Tudi ta teden bo turbulenten, potem pa se bo vse skupaj nemara pomirilo …

Tako je. Žal zadnje čase berem samo zgodbe o naklonjenosti do Toma in od vsega tega sem postala že psihično utrujena, še posebej, ker sem že večkrat povedala, da tukaj ni nič pametnega za povedati. Tom je izjemno pameten in dober fant, ni slaba oseba. Zdaj ko sem zunaj, sicer vidim, da takšen tip moškega definitivno ni po mojem okusu. Ampak, dobro, zdaj je kar je. Žal mi je edino to, da se vse več pozornosti posveča eni takšni zadevi in da sem prikazana kot ženska, ki hitro menja naklonjenost do moških, kar pa v resnici ne drži.

Torej ne bi rekla, da se hitro zaljubiš? Kakšne so tvoje izkušnje s pravo ljubeznijo?

Jaz sem v svojem življenju ljubila samo dvakrat. Prvič, ko sem spoznala svojega prvega fanta, s katerim sem spoznavala tako vse nove stvari o partnerskih odnosih, kot tudi razočaranja,

ljubosumje in podobno. Njega sem resnično ljubila, imela sem ga izjemno rada, ampak očitno nama usoda ni bila naklonjena, saj sva izbrala vsak svojo pot. Drugič sem ljubila, ko sem v zelo težkem življenjskem obdobju naključno spoznala nekoga, ki mi je v le enem pogovoru spremenil pogled na življenje. S to osebo sem doživela zelo lepe in iskrene trenutke, hkrati pa sem tudi osebnostno zrasla in se naučila veliko novih stvari. Med drugim mi je ta odnos prinesel spoznanje, da ima vsaka zgodba dve plati in da ni treba verjeti čisto vsemu, kar se prikaže na prvo … Ob tem naj poudarim, da ta oseba definitivno ni moj bivši mož David, s katerim sem sicer v zelo dobrih odnosih.

Kakšno razmerje pa si potem imela z Davidom, s katerim imata sina?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

VIDEO: Poglejte, kako čudovito prepeva dekle Tima Nuča

Priljubljenega tekmovalca Exatlona Tima Nuča in njegovo dekle Lauro Škvorc je zbližala ljubezen do glasbe. Medtem ko ona prepeva, Tim igra kar nekaj inštrumentov. Prisluhnite, kako lepo zvenita skupaj …

Midva z Davidom si nikoli nisva bila povsem ljubezensko naklonjena. Naju so povezale življenjske zgodbe, ki so se izrazile v določenem trenutku, kar je vodilo v to, da sva se med seboj podpirala, si stala ob strani. Sicer sva večkrat poskušala vzpostaviti pravi ljubezenski odnos, ampak žal neuspešno.

Kot lahko vidimo v oddajah, si v odnosih zelo skrbna in pozorna. Kako pa sicer izražaš naklonjenost – kaj ti je v odnosu z moškim najbolj pomembno?

V odnosih (ni pomembno, ali se gre za prijateljske, ljubezenske ali kakršnokoli druge vrste odnosov) sem res zelo skrbna. Rekla bi, da sem po karakterju oseba, ki zelo težko zaupa in nenehno analizira. Tehtam vsako potezo … Ampak, če je oseba vredna mojega zaupanja, dam maksimum od sebe, potrudim se, da ta oseba ve, da ima mojo podporo.

Da pa bi se jaz res, ampak res zagledala in začutila ta klik do moškega, mi je najprej pomembno, da ima dobre noge… Ampak tudi to je nič od nič, če po načinu razmišljanja nisva usklajena. Se pravi, pritegne me intelektualna in realna oseba, ki jasno ve, kaj si želi od svojega življenja. Seveda pa je na začetku pomembno, da se zgodi tisti klik, ki je znak, da se lahko spoznava še bolj podrobno. Težko govorim o tem, saj sem do sedaj tako čutila samo dvakrat v življenju. Vsekakor pa lahko rečem, da mi je pomembno, da je moški do mene iskren, četudi ta iskrenost včasih lahko zaboli in seveda, da me spoštuje. Vse ostalo se razvija samo od sebe.

Ker si zelo čustvena oseba, so razočaranja na tebi pustila nemalo sledi. Si še pripravljena ljubiti? Kaj pričakuješ od moškega, ki bi mu odprla srce?

Da bi rekla, da nekoga iskreno in resnično ljubim, bi se moralo zgoditi marsikaj. Ne gre se tukaj samo za fizični videz, nekakšne klasične življenjske ali ljubezenske poteze, ampak zgolj za dejstva. Da vidim in čutim, da sem kompatibilna s to osebo – vsaj za določen čas. Sem realna in se zavedam, da so nam določeni ljudje poslani z razlogom in za določen čas. Eni v našem življenju ostajajo malo manj, drugi malo več. Ampak, ko ljubim, res srčno ljubim. Ta oseba je moj cel svet in ni stvari, ki je ne bi naredila za srečo svojega izbranca.

Ampak od svojega partnerja dejansko ne pričakujem nič. Zavedam se namreč, da moški ljubijo na malo drugačen način in da mi nikoli ne bo mogel dati vse tisto, kar jaz dajem njemu. Niti si tega ne bi želela. Pomembno mi je le to, da je spoštljiv do mene in da v primeru napake pride do mene, prizna in se odkrito pogovori o tem. V mojih očeh je namreč iskrenost nekaj najbolj vrednega in zagotovo ne bom zaradi tega nikoli nikogar napadla. Na tej točki razrešiva situacijo in oceniva ali se da še naprej ali je bolje narediti zaključek zgodbe. Menim namreč, da če nekaj res ogromnega pričakuješ od partnerja, je to malo sebično in dejansko to pomeni, da osebo prilagajaš svojim zahtevam in tukaj ni sreče. Če že ljubim, potem ljubim in sprejemam osebo takšno, kot sem jo spoznala. Moškega ne bi nikoli spreminjala, da bi bil »malo boljši ali malo slabši« samo zaradi tega, da bi se jaz počutila boljše - ker potem ta oseba ni oseba, v katero sem se zaljubila.

Na uho nam je prišlo, da je tvoje življenje zaznamoval moški po imenu Dženan, ki ti je pošteno zamajal tla pod nogami. Najbrž je to ta druga ljubezen, ki si jo prej omenila?

Ufff ob tem vprašanju imam kar nekaj pomislekov ali naj odgovorim … Je pa res, da sem

glede na vso to medijsko izpostavljenost slutila, da bi lahko prišlo do tega in evo …

Načeloma vam o njem nimam kaj velikega za povedati, razen tega, da mi je takrat res zamajal tla pod nogami. Ko sem ga spoznala, sem bila prepričana, da boljšega moškega na tem svetu nisem in ne bom mogla spoznati. Bil je iskren, najin odnos se je takrat razvijal postopoma, korak za korakom in čutila sem, da je vredno. Da on ni nekakšen moški, z danes na jutri. In ja, cenila sem njegovo iskrenost, spoštljivost. Bilo je lepo, ne bom rekla, da ne.

Če ne bi bilo tako, verjetno ne bi trajalo toliko časa in verjetno ne bi naredila vseh teh »neumnosti zaradi ljubezni«, ki sem jih takrat.

Ampak čeprav ti je tako veliko pomenil, danes živita vsak svoje življenje …

Ja, bil je en problem in ravno ta problemček, je močno vplival na prihodnost najinega odnosa. Sčasoma sem namreč spoznala osebe, s katerimi je okrožen, njegovo družino… in tako sem slišala in izvedela tudi za drugo plat zgodbe … V vsem tem kolapsu sem se malo izgubila. Mogoče, če bi takrat pristopila na drugačen način, bi midva danes bila skupaj, kdo ve … Ampak, on je tako ali tako izbral svojo življenjsko pot, svojo srečo in jaz sem srečna zaradi njega. Je pa res, da mi je zelo veliko pomenil, ne bom lagala, verjetno mi še vedno in verjetno mi bo veliko pomenil do konca življenja, saj si deliva dobro in manj dobro preteklost, ki je ni mogoče izbrisati. Še vedno mislim, da je zelo dober človek in da se je vse, kar sva imela, zgodilo z razlogom.

Zdi se, da ti je žal, da sta se razšla?

No, jaz ne bi rekla da sva se razšla, ker nikoli v vsem tem času nisva imela status ljubezenskega para … Midva sva imela zgodbo … lepo zgodbo … ampak, on nikoli ni bil moj fant, ker ni mogel biti. Na koncu je očitno prišel do te točke, da je moral zaključiti eno življenjsko obdobje in začeti novo. Medtem, ko sem se jaz ukvarjala z njegovimi bližnjimi osebami in analizirala ali so te osebe dobre ali slabe, koliko so iskrene in podobno, je ena druga oseba izkoristila priložnost in začela pisati svojo zgodbo z njim …

Pa obstaja možnost, da po vsem tem času obudita iskre in začneta znova? Te je morda v zadnjem obdobju kontaktiral?

Smešno se sliši, ampak jaz mislim, da midva obudiva iskrice vsakič, ko se srečava. Ne mislim nujno na ljubezenske ali strastne, ampak tudi na te nekakšne malo bolj adrenalinske iskre. Najin odnos je bil zelo turbulenten in nikakor ni mogoče biti nepristranski, ko srečaš osebo, ki si jo dejansko ljubil. Ne, ni me kontaktiral in me tudi ne bo, ker ima ustvarjeno življenje, tudi novo družino … Najina zgodba je napisana in zaključena. Verjamem, da je. Ampak spomini ostajajo in trajajo za vedno …