Luka Novak o hrani in kuhanju govori z žarom v očeh in z veliko strastjo, saj ga kulinarika privlači že od otroških let. Poklicna pot ga sicer ni vodila za štedilnik, temveč v pisarno družinskega podjetja, na pragu tridesetih let pa se je odločil, da svojo veliko strast do kulinarike spremeni v posel. Razlog za to je bilo v veliki meri tudi sodelovanje v največjem kulinaričnem šovu pri nas, v MasterChefu Slovenije. »To sodelovanje mi je res spremenilo življenje, še več, obrnilo mi ga je na glavo. In mislim, da je samo še pospešilo moje načrte in preskok iz domačega podjetja za izdelavo pohištva v kulinarične vode. Mi je pa sklepanje poslov in delo z ljudmi dalo veliko, zato mi na začetku nove podjetniške poti ni bilo tako težko,« pravi Luka.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Ko se z zmagovalci omenjenega šova pogovarjamo, kako bodo unovčili denar, si mnogi želijo kakšno potovanje ali nov avtomobil, Luka pa razmišlja drugače. »Ves denar sem vložil v nakup opreme za catering. Najel sem kuhinjo v bližnji restavraciji, za hranjenje opreme pa kar ladijski zabojnik,« se pohvali.

Pri Luki pa je vedno zanimivo tudi za božič. Njegovo stanovanje, za katerega sta vse pohištvo načrtovala sama z bratom, je lepo praznično okrašeno, za kar poskrbi Luka sam. Sam izdeluje tudi adventne venčke. Ker prihaja iz številne družine, v kateri je deset otrok, se je že zelo zgodaj naučil, da so vsi poprijeli za delo, a je bilo vedno veselo in živahno. »Lahko rečem, da smo tradicionalna slovenska družina, a nikoli ni bilo v navadi, da bi pripravljali božično večerjo, običajno je bilo božično kosilo. Nič kaj tradicionalen pa ni bil jedilnik, na mizi je bila skoraj vedno morska hrana, saj smo vsi veliki ljubitelji te. Vedno je bilo zraven tudi kaj sladkega, a to ni bila nujno potica kot pri večini Slovencev,« pripoveduje Luka, za katerega bo letošnji božič zelo poseben tudi zato, ker je sveže zaljubljen. »Našel sem življenjsko sopotnico, s katero se odlično ujemava. Za štedilnikom sem večinoma jaz, ona pa skrbi za preostala dela v hiši, saj, če sem iskren, raje kuham kot sesam. Prav ta moj novi status bo letošnje praznike naredil malo drugačne. Na predvečer božiča bova večerjala pri partneričinih starših, naslednji dan na božič pa bom za vse pripravil božični zajtrk, oziroma ker se bo to malo zavleklo, bo tako imenovani brunch. Moje dobrote bosta okušali obe družini, moja in dekletova. Sicer pa ni bistvo v hrani, temveč v druženju. Še dobro, da imam veliko mizo in številne druge možnosti, da bodo vsi našli svoje mesto.« Kaj bo na mizi, ostaja skrivnost, saj bi jih Luka rad presenetil, obljublja pa, da lačen ne bo nihče in da se bo našlo za vsak okus nekaj.

V Lukovem stanovanju že visijo nogavice, v njem je tudi smrečica, ki jo je postavil že v začetku decembra. »Pri tem zelo uživam in všeč mi je prisotnost prazničnega vzdušja v stanovanju. Sem pa malo pohitel, ker je december res naporen. Vsi praznujejo in se veselijo, naš catering ima zato ogromno dela, a se nič ne pritožujem, si bomo januarja vzeli več časa za počitek.«

Lukov delovnik je zelo naporen. »Začne se med 4. in 5. uro zjutraj in traja do polnoči ali še dlje. Ob ponedeljkih si vzamem čas za načrtovanje, sestavljam ponudbe, se dogovarjam z naročniki. Med božičnimi in novoletnimi prazniki, ko ne bo prav veliko dogodkov, pa bom praznoval osebni praznik – 30. rojstni dan. Z družbo bomo proslavili tako, kot se spodobi, a ta dan ne bom kuhal jaz, temveč se bom pustil postreči. Že zdaj vem, da bom užival tako, kot je treba. V novem letu pa si želim, da bi mi služilo zdravje in da bi uspešno pripeljal do konca svoj veliki projekt in odprl kulinarični studio.«