»Kdo je Alex the dancer? To je moj vzdevek. Lahko pa povem, da se je ime Alex lepo prijelo, kamorkoli grem ven plesat, me ustavijo, slišim besede, kot so: 'Kje si? Kako si? Kdaj boš kaj plesal? Kdaj boš kaj na TV?' …« pojasnjuje energični plesalec, ki šteje 47 let, sliši na ime Sandi Nučič, v svojem življenju pa predvsem išče drobne radosti, ki ga napolnjujejo z dobro voljo. »Rad gledam plesne filme, recimo Step up in Street dance, obožujem hip hop 90 – 2000, pa glasbo iz 80-ih in 90-ih, rad igram bowling, pikado in košarko, obožujem pa tudi morje in na splošno naravo.«

Šok ob prihodu na oder

Sandi ima z avdicijami in nastopi v šovu talentov že kar nekaj izkušenj, prvič je namreč nastopil leta 2011. Čeprav se je ostrina ocenjevanj v minulih letih spremenila, sam glede poteka in organizacije ne opaža odstopanj. »Od mojega prvega in letošnjega nastopa v šovu ni nič razlike, greš na oder, žiriji in publiki predstaviš, kdo si, malo te tudi sprašujejo. So pa žiranti, ko so me zagledali na odru, imeli kar široko odprte oči, mislim, da niso pričakovali, da me bodo po 10-ih letih spet videli na odru,« nam je pojasnil Sandi in dodal, da ga je ob prihodu pred žirijo kar malce stisnilo. »Prizadelo me je, ker ni bilo Branka Čakarmiša, verjamem, da bi bil vesel, če bi me spet videl.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Od veselja do bolečega srca

In v kakšnem spominu mu bo ostal nastop na letošnjih talentih? »Odplesal sem zelo dobro, tudi občinstvo je bilo navdušeno. Res sem si želel iti v naslednji krog, ampak dobil sem dvakrat da in dvakrat ne. Upal sem, da mi bo dala Marjetka še enkrat da, ko pa sem slišal 'ne', me je zabolelo v srcu. Skoraj sem spustil solze, ker bi si zaslužil iti naprej, saj je bila 10. obletnica. Škoda, da nisem prosil publike, da bi rekli, da bi me še radi videli na odru. Nisem bil slab plesalec. Res sem bil žalosten tisti dan, zelo me je potrlo,« je iskreno strnil svoje občutke Sandi, ki ne glede na zavrnitve ostaja zvest plesni gibom, zaradi katerih je njegovo življenje veliko bolj živahno in veselo.

No, ampak če smo iskreni, kaj ni ravno to najbolj dragoceno? V tem ponorelem svetu najti tisto nekaj, kar nam požene kri po žilah in zvabi srečo na obraz? Če kaj, je Sandi, pardon Alex, svoj košček sreče zagotovo našel v neobremenjenemu in strastnemu sledenju ritmom. Srečno!