»Imela sem kar nekaj težav z bolečinami v vratu, pa so me v tržiškem zdravstvenem domu fizioterapevtke spet sestavile v staro formo. Tako sem prvomajske praznike že lahko preživela sproščeno, športno in uživaško. S prijatelji smo prehodili del pešpoti E-7 (Evropsko pešpot) po Prlekiji do Ptuja. Najprej sem se ustrašila snega in že skoraj »štrajkala« ter nisem šla na pohod, pa me je mož Lojze prepričal in hvaležna sem mu za to. Imeli smo pravo vreme za pohod. V petih urah smo vsak dan prehodili približno 26 kilometrov. Ni bilo velikih vzponov. V nahrbtnik sem spakirala za hladno in toplo vreme, skratka, preveč, in nahrbtnik je bil težak. Tarnanje ni pomagalo, do cilja ga nosiš sam, zdaj za drugič vem,« pravi Romana, ki se ji je zdelo zanimivo med potjo srečati in poklepetati z ljudmi. »Tudi narava je čudovita. Slovenija je res lepa dežela in še mnogo je poti in kotičkov, ki bi jih rada raziskala. Tudi pešpot bomo še nadaljevali. Naša zadnja postojanka je bila Ptuj, ki je čudovito mesto. Obiskali smo tudi nekaj vrhunskih vinarjev in se pocrkljali z vrhunsko kulinariko. Bil je čudovit prvomajski odklop,« je zadovoljna. Zdaj je že vpeta v delo. Pridno obdeluje vrt, njene visoke grede se dobro obnesejo, jedli so že prve šparglje, pevka je hvaležna, da imajo svojo ekološko zelenjavo. Aktivna pa je tudi v domačem Tržiču. Aprila so začeli drugi cikel Glasbenih večerov v Tržiškem muzeju, katerih umetniška vodja je. »Sem tudi pobudnica Tržiških čajank v Tržiškem muzeju. Nadvse pa uživam tudi na svojih koncertih za odraslo občinstvo, kjer skupaj z bendom ustvarimo prijetno atmosfero in delimo s publiko 'romančice – pesmi za dušo', ki so nastajale več let in so morale počakati prav do zdaj, do mojega zrelega obdobja, ko jih res čutim. Vse to mi daje polet in radost. Uživam v ustvarjanju, v druženju s sorodnimi dušicami in verjamem, da se dobro z dobrim vrača.«