Kako ste se lotili dela na Baalu?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Najprej sem nekaj časa v samoti prebiral Rozin tekst, potem pa je bilo potrebno ugotoviti, kdo bo napravil scenografijo, kostume, glasbo, predvsem pa, kdo od igralcev bo kaj igral. To so pomembne odločitve. Če je en igralec slabo zaseden, je to slabo za celo predstavo. Tu je zadeva še toliko težja, ker bo vsak igralec igral več vlog, moških in ženskih. Ko sem zbral ekipo sodelavcev, scenografa, kostumografa, skladatelja, izvajalce glasbe, izbral igralce in jim določil vloge, smo sedli in kar nekaj časa skupaj prebirali besedilo, se pogovarjali in razčlenjevali, prosili Rozo, da je kaj dodal in kaj odvzel, in se hitro pričeli učiti na pamet. Na oder se namreč ne postavlja predstave, dokler igralci ne vedo, kaj govorijo. In tako naprej. Trenutno čakamo, da nam glavni igralec Ivo Godnič ozdravi od gripe.

Rozmanov Baal ni niti prevod niti adaptacija istoimenske igre Bertolta Brechta, ampak popolnoma avtonomno avtorsko delo. Roza je gradil predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe. Zgodbo je prestavil v sodoben čas in domač prostor, zato bodo nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Njegov Baal je v primerjavi z originalnimi verzijami bolj povezan in besedilno lahkoten, saj je dialoge napisal v verzih; želel si je namreč, da bi nastal nekoliko tragičen, nekoliko pa tudi cinično-zabaven muzikal. Ker je izvirni Baal, pesnik, »otrok« mladega Brechta, mu je pripisal nekaj svoje mladostne poezije. In prav ta je bila tudi razlog, da se je Vito Taufer odločil za Rozmana kot tistega avtorja, ki naj Brecthtov lik prestavi v tukaj in zdaj: spomnil se je, kako ga je v začetku osemdesetih prvič slišal »izvajati« svojo poezijo, in sicer pesem Krokodilček Miki, ki resda nosi nekam otroški naslov, v resnici pa je hudo krvoločna. In takšna mešanica naivnosti in grozovitosti naj bi bil tudi Rozmanov Baal.

Kaj vam je predstavljalo največ težav?

Največ težav nam predstavljajo viroze in gripe. Drugih težav nimamo.

Se vam je med delom pripetila kakšna zanimiva / nenavadna / zabavna anekdota?

Roza je s svojim besedilom poskrbel, da je ves študij zanimiv, zabaven in nenavaden.

V Rozmanovem Baalu so vsi liki moškega spola. Ali spol kaj vpliva na dinamiko samega procesa dela ali ta nima nobene vloge?

Spol nima nobene vloge pri dinamiki procesa dela.

Kako vi gledate na naslovni lik?

No, vsakemu je kaj kmalu jasno, da je Baal nekakšen negativec. Sebičnež, lažnivec, infantilec, asocialnež in še in še … Gledališče pa, kot nam je pokazal že starogrški dramatik Sofokles na primeru Ojdipa in njegove usode, ne išče krivca zunaj nas samih .... ali kot je v spremnem tekstu za predstavo napisal avtor, Baal je njegova, Rozina lastna mračna stran, tista "divja in sebična zver", ki čepi v vsakem izmed nas, tudi najbolj idealističnih popravljalcih sveta ... Tako, da tudi jaz poizkušam poiskati in razumeti mračne strani glavnega junaka predvsem v samem sebi, kar se mi zdi pomembna poanta za ta naš zmeden čas.

V živo bo predstavo spremljal Vasko Atanasovski Trio. Zakaj ste se odločili za izvedbo v živo in ne za posnetek in kako to, da ste izbrali ravno to zasedbo?

Predstava ima nekakšno kabaretno obliko in je glasba v živo nujna. Vaska in njegov trio sem lani pozimi poslušal in gledal v nekem klubu, v neki kleti v Zagrebu. Fascinirali so me z virtuoznostjo, živim in duhovitim nastopom. V tistem času sem ravno premleval koncept predstave Baal in njihov nastop mi je pokazal pomembno smer. Za skladanje glasbe sem se sicer že bil dogovoril z Šacijem in se mi je zdelo, da bi to lahko bila izredno zanimiva kombinacija. V predstavi je še en izreden glasbenik, Jure, ki igra čudaškega pianista in prijatelja glavnega lika.