V ljubljanski Drami po stoletju uprizorili simbolistično poetično dramo Oscarja Wilda

Dramo, ki govori o zatonu civilizacij in cesarstev, o trenutku, ko je človeštvo na križišču med duhovnostjo in čutnostjo, je iz francoščine prevedel Primož Vitez, priredila pa jo je dramaturginja Žanina Mirčevska. V uprizoritvi poleg že omenjenih igrajo še Robert Korošec v alternaciji z Andražem Harauerjem, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar in v alternaciji Andraž Harauer in Matic Valič. Scenograf in avtor videa je Atej Tutta, kostumograf Leo Kulaš, glasbeni opremljevalec Eduard Miler, koreografka Maša Kagao Knez, oblikovalka maske Špela Ema Veble, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektor uprizoritve in urednik-lektor gledališkega lista Arko in asistentka kostumografa Lara Kulaš. Prve ponovitve predstave si lahko ogledate vsak večer od 23. do 28. septembra ob 19.30.

Ne spreglejte

Pred koncem serije Skrito v raju vas čaka še ena zgodba

Zapluli bomo v razvoj napete zgodbe stranskega lika.

Premiere sta se udeležila tudi igralec Jurij Souček in operna pevka Milena Morača. foto: Goran Antley / M24.si

Saloma, ki jo je Wilde napisal v ustvarjalnem navdihu enega samega dneva, v francoščini, v Parizu, leta 1891, temelji na svetopisemskih vsebinah, vendar jih je avtor predrugačil in s tem pripeljal v zgodbo možnosti za drugačne interpretacije. V Angliji je bilo namreč v tistem času prepovedano prikazovanje bibličnih likov, zato so Salomo sprva uprizarjali le na zasebnih prireditvah. Tudi v ljubljanski Drami je bila ta Wildova drama doslej uprizorjena le dvakrat: prva slovenska uprizoritev v sezoni 1905/6 v režiji Adolfa Dobrovolnega (Drama je takrat delovala pod imenom Deželno gledališče v Ljubljani) in druga v Drami v sezoni 1919/20, ko je uprizoritev režiral Osip Šest (gledališče se je takrat uradno imenovalo Kraljevsko slovensko gledališče Ljubljana – Drama).

Zakonca Barbara Lapajne Predin in Zoran Predin sta redna obiskovalca Drame. foto: Goran Antley / M24.si

Herod Antipa, tetrarh enega izmed štirih delov Palestine, priredi v svoji palači gostijo za izbrane goste, predstavnike različnih ljudstev. Zberejo se na videz brez pravega razloga, druženje pa je odličen način, da proslavijo svojo moč, položaj in status. V tem svetu vojakov in cesarjev, sužnjev in vladarjev živi prelepa Saloma, mistična princesa, katere poetično lepoto primerjajo z bledo Luno. Čeprav predstavljata popolno nasprotje vrednot, želi Saloma poljubiti preroka Johanaana, ob njegovi zavrnitvi pa nastane konflikt. Svet Salome je čuten, mesen in materialističen, svet Johanaana pa duhoven in asketski. Ker potešena strast ne pozna zavrnitve, se Saloma odloči, da bo svojo željo izpolnila za vsako ceno. "V tej zlovešči noči tik pred rojstvom dneva oplazi poganski svet nekaj srhljivega, toda še neznanega. V zraku je prihod nečesa, kot dokaz, da je razvratna civilizacija ‒ nenehno prekrojenih zemljevidov ‒ tik pred sesutjem oziroma pred novim rojstvom," je v repertoarni napovedi zapisala avtorica priredbe in dramaturginja uprizoritve Žanina Mirčevska.

Pisec, performer in režiser Mitja Lovše z igralko Gorko Berden foto: Goran Antley / M24.si

Pomembnost morale, čutnosti in duhovnosti, v primerjavi z vrednotami družbenega statusa in moči, bijejo bitko skozi zgodbo, vendar osrednji konflikt drame po mnenju Mirčevske sploh ni med Salomo in prerokom, temveč med prerokom in Herodovo kraljevo dinastijo. Žanina Mirčevska v gledališkem listu poudari in pojasni tudi sedem ključnih in komplementarnih motivov, ki lahko pomagajo pri razčlenitvi in razumevanju vseh pomembnih plasti drame. To so: demonstracija moči in aristokratska objestnost, dekadentna ekscesnost, merjenje moči in kljubovalnost, samodestrukcija, politični komplot(i), obsesivna zaljubljenost in negacija altruizma.

Sobotne premiere predstave se je udeležilo tudi veliko znanih obrazov. Kdo vse, preverite v galeriji.