Jezero, Taras Birsa (Sebastian Cavazza) in Tina Lanc (Nika Rozman) foto: RTVSLO, Sašo Štih
Kako je sploh prišlo do vašega sodelovanja pri seriji?
Povabili so me na avdicijo. Teh je bilo več, saj so iskali igralski par, ki dobro sodeluje in najbolje oriše Tarasov in Tinin odnos. Potem ko so se odločili za Sebastiana Cavazzo za vlogo Tarasa, so za Tino izbrali še mene.
Koliko pa je temu, da ste šli na avdicijo, botrovalo, da gre za serijo po romanu Jezero Tadeja Goloba?
Romana prej nisem prebrala. Vedela sem zanj, poznala sem zgodbo, vendar je čakal na seznamu želja. Ko so me poklicali na avdicijo, sem si šla takoj kupit knjigo in jo v enem prostem popoldnevu »pojedla«. Zdaj berem Dolino rož.
V Jezeru igrate inšpektorico Tino. Ste se, ko ste izvedeli, da ste dobili vlogo, oziroma že pred avdicijo, posvetovali z resnično inšpektorico?
Pogovarjala sem se s Kristino Barbo, ki je mojih let in dela kot kriminalistični tehnik policije v Novem mestu. Poklicala sem jo in bila je tako prijazna, da si je vzela čas za moja preprosta vprašanja. Med pogovorom sva ugotovili, da se je z njo posvetoval tudi Tadej Golob, ko je pisal roman. (smeh). Pojasnila mi je, kako poteka njeno delo, kar je bilo zame takrat povsem novo.
Kaj vas je najbolj zanimalo?
Izhajala sem iz scenarija. Glede na to, da je Tina začetnica v tem poklicu, so me zanimale njene prve izkušnje. Spraševala pa sem tudi o povsem osnovnih stvareh v preiskovalnem postopku.
Kako zelo se vam sicer zdi pomemben verizem?
Dobesedna preslikava resničnosti v umetnost me nikoli ni zanimala. V tem primeru bi namesto kriminalnega romana lahko le odprli dnevni časopis in v črni kroniki prebrali kakšno tragično zgodbo iz lokalnega okolja. Domišljija ustvarja nove svetove. Za svoje like seveda vedno podrobno preučim njihovo ozadje, se srečujem z ljudmi, ki delajo na tem področju, vendar na koncu za oblikovanje vloge najbolj zaupam občutkom ter se poskusim postaviti v odnose in položaje, v katerih se znajde lik, s katerim se ukvarjam.
Po čem si boste najbolj zapomnili snemanje serije?
Predvsem po tem, da smo kot ekipa odlično sodelovali, da smo dihali skupaj, da smo delali hitro in učinkovito. Redko se zgodi takšna sinergija. Zdi se mi, da smo iz sredstev, ki smo jih imeli na voljo, potegnili največ. Vedno je namreč stiska s časom, ker je vedno stiska z denarjem.
Na snemanju je bilo menda zelo mrzlo. Kako ste se greli?
Toplo smo bili oblečeni. (smeh) Ko je bilo res zelo mrzlo, so nam priskrbeli grelce za roke in noge ter ogrevane avtodome. Je pa res, da smo se igralci med odmori lahko vsaj malo ogreli, medtem ko je preostala ekipa ves čas delala zunaj.
Kako ste si krajšali čas med odmori?
Brala sem Leninov park. (smeh)
Povabili so vas tako na sarajevski filmski festival kot na ljubljanskega. Ste pričakovali takšen uspeh serije že med samim snemanjem?
Predstavljala sem si, da bo serija odmevna zaradi uspešnosti romana. Ko sem prebrala scenarij in izvedela, kdo vse bo poleg dveh meni ljubih režiserjev v ustvarjalni ekipi, sem bila navdušena. Poleg tega so se produkcijsko odločili delati serijo na višji ravni, kar me zelo veseli. Serija je videti kot film, čeprav je bil proračun daleč od tega. Mislim, da smo lahko ponosni.
Bi si želeli posneti tudi nadaljevanje po romanih Leninov park in Dolina rož?
Ja, vsekakor.
V Jezeru ste sicer obkroženi s samimi fanti. Se na splošno bolje počutite v spolno enaki ali različni družbi?
V igralski ekipi so res sami fantje, so bila pa na prizorišču snemanja tudi dekleta iz drugih sektorjev filmske produkcije. Sicer pa pri delu zame spol ne igra vloge, pomembno mi je, da se loteva poklica s strastjo in da je ekipni človek.
Se kaj bojite prepoznavnosti, ki bo neizogibno prišla s serijo?
Ne vem, kaj pričakovati, ker sem prvič delala nekaj tako odmevnega, bojim se pa ne.
Ste si ogledali serijo? Se sploh lahko gledate (nekateri igralci imajo s tem velike težave)?
Ogledala sem si prva dva dela in komaj čakam, da vidim, kako se razvije.
Za zdaj ste »na svobodi«. Se lahko prebijete skozi mesec?
Včasih pride več projektov naenkrat in je treba malo »stisniti«, potem pa pride čas, ko ni ničesar. Takrat si odpočijem, si vzamem čas zase in si naberem moči za nove izzive. Zdaj je precej pestro: igram v erotični drami Simone Semenič To jabolko, zlato, ob tem pa imam še vaje za Žabe Gregorja Strniše, ki jih bomo premierno uprizorili 21. decembra v Stari elektrarni.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.