Lainšček, katerega predstavitev je bila posneta v knjižnici, je pisanje opredelil kot potovanje z junaki skozi roman, v katerem sam ni vseveden, ampak je pravzaprav eden od akterjev. V zahvalnem nagovoru je izrazil solidarnost z ustvarjalci, ki so se v času epidemije znašli v stiski.

Lainšček je poudaril tudi pomen oživljanja kulturnega življenja in spodbujanja umetniške ustvarjalnosti po epidemiji: "Če bomo to spregledali, če nam bodo vmes propadle delavnice oblakov, tovarne občutkov lepega in najdišče smisla, se še tako zdravi, siti in lepi ne bomo imeli česa veseliti."

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Mušičev portret pa so med drugim posneli v njegovem ateljeju. Dejal je, da je bil njegov največji vzornik oče, arhitekt Marjan Mušič. Po besedah Prešernovega nagrajenca je za arhitekta pomembno, da tudi pri menjavi stilov ali trendov ohrani osebni izraz v ustvarjanju in vanj verjame, saj bo le tako njegova arhitektura ostala avtentična.

V zahvali pa je Mušič izrazil čast, da so letos z nagrado počastili umetnost arhitekture in celotno umetnost prostora. Spomnil je na bogato slovensko arhitekturno tradicijo z Jožetom Plečnikom na čelu in se zavzel za spodbujanje, spoštovanje in uveljavljanje "naše odlične sodobne ustvarjalnosti na področju umetnosti prostora, za njeno prepričljivo prodornost, s katero bomo zajezili poplavo konfekcijske in slabe arhitekture ter neprimernih posegov v prostor".