Nuša Derenda uživa v tej aktivnosti

»Od malega sem bila energičen otrok. Povsod me je bilo dosti in imela sem kopico obveznosti, ki sem si jih seveda izbrala sama. Obiskovala sem kar nekaj krožkov, za branje pa mi je zmanjkovalo časa. No, za dramska besedila in vse, povezano z nastopanjem, nikoli. Takrat sem se vedno usedla, prebrala in se naučila, kar je bilo treba,« se smeji Nuša Derenda, ki ni nikoli imela tako imenovanega »zic ledra« za branje. Hitro se je pustila zmotiti. Zato pa ji je uspelo ljubezen do knjig in branja prenesti na otroka. Od malega jima je brala, ju vodila v knjižnico, spodbujala k izražanju.

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

»Hecno je, kako sta se izoblikovala vsak po svoje. En sin je vztrajen in veliko časa preživi za knjigami, se uči in bere, drugi pa je hitro začel brati, vendar pa tako kot mene tudi njega hitro kaj zmoti in odvrne od knjig,« priznava pevka, ki je v mladih letih veliko nastopala po vsej Evropi in ji je zaradi nenehnih potovanj zmanjkovalo časa za branje. »Pozneje sem imela obdobja, ko sem se spraševala, kdo sem, kaj sem, zakaj počnem, kar počnem, in sem odgovore iskala tudi v knjigah. Takrat sem pogosteje posegala po raznih priročnikih, predvsem tistih za samozavest, da sem dobila odgovore in zagon za naprej. Knjige za osebno rast so mi bile res drage in dragocene,« pove Nuša, ki si želi v prihodnje čas organizirati tako, da ga bo več tudi za branje. Doslej je namreč po knjigah posegala bolj poleti, ko se je z možem Frenkom odpravila na dopust. Takrat v njeni potovalki ni smela manjkati knjiga ali dve, predvsem bolj lahkotne teme, ki so jo sprostile in zabavale.

»Rada odklopim možgane, se sprostim in nasmejim. Nazadnje sem v roke vzela zabavno knjigo slovenske avtorice Karoline Kalan Diagnoza: blondinka, ki me je dodobra nasmejala s svojimi prigodami. Podarila mi jo je gospa, ki sem ji pripravila presenečenje in ji šla zapet domov, saj drugega tako ne smemo. Hvaležna sem gospe za njeno ganjenost, pa tudi za knjigo. Žal je še nisem prebrala čisto do konca in čaka na nočni omarici, da jo dokončam,« še razkriva.