Igralka Polona Vetrih sicer ljudem za božič in novo leto čestita, sama pa omenjenih praznikov kot judinja ne slavi. »Mi imamo hanuko, praznik svetlobe, ko vsak večer na deveterem svečniku prižgemo eno svečo,« pravi Polona. Novo leto pa praznujejo jeseni. Datum se menja zaradi luninega koledarja, traja pa deset dni, v katerih si Judje izprašajo vest in prosijo boga za odpuščanje svojih grehov.

»Dnevi kesanja se končajo s spravnim dnevom – jom kipurjem, ki je najsvetejši praznik v judaizmu, takrat pa se mora človek obrniti vase in spoznati, kaj je delal narobe in kako bo naprej,« razkriva igralka. V nasprotju s katoliki, ki se v prazničnem decembru veselijo tudi daril, ki jih prinašajo trije dobri možje, pa pri igralki ni niti tega. Kar pa ne pomeni, da z možem, nekdanjim dolgoletnim generalnim direktorjem Cankarjevega doma Mitjo Rotovnikom, nista radodarna drug do drugega.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

»Jaz Mitji vedno kupim, kadar kaj potrebuje. Od mene zmeraj dobi nogavice, hlače in čevlje. Tudi on meni vedno da, kadar je potrebno, da bi se pa prav za praznike obdarovala, to se pa ne. Za rojstni dan pa izgineva. Za njegovega sva bila v Benetkah, zdaj bova šla pa malo plavat v Egipt. Zima je dolga, jaz jo pa težko prenašam.«