Pozdravlja nas z gledaliških odrov, začara nas v vlogi zapeljivk v televizijskih nanizankah, prelevi se v Muco Maco, z nami poplesuje na plesnem parketu … Tina Gorenjak je igralka številnih talentov, ki pa mu je zdaj dodala še enega – postala je pisateljica.

»Ljubezen je tista, ki svet vrti naprej,« je prepričana Tina Gorenjak, ki nas je med svoje vedno pestro, marsikdaj nepričakovano, včasih težko in spet drugič tudi zabavno ljubezensko življenje popeljala že s predstavo Večno samska. Zdaj se je odločila, da ljubezen poišče še skozi roman, ki je nastal med epidemijo.

»Pisati sem ga začela ob drugem valu pandemije, ko je bilo že zelo skrb zbujajoče, kdaj bomo igralci sploh lahko začeli delati. Toda brez skrbi, knjiga ne govori o pandemiji, pač pa o ljubezni, prijateljstvu in upanju in je v prvi vrsti humorna. Dosedanji bralci pravijo, da jih je nasmejala do solz, hkrati pa so v njej našli kup duhovitih življenjskih prebliskov, menda celo modrosti, ki so si jih podčrtali,« se zasmeji.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Recept za najbolj preproste piškote na svetu

Krhki mandljevi piškoti so tako preprosti za izdelavo, da jih lahko pripravite miže. 1, 2, 3 in voilà!

»No, sama se sicer nimam za tako strašansko modro, a očitno znam neke stvari napisati tako, da v bralcu vzbudijo optimizem in navdih. Neizmerno sem vesela takšnih odzivov, saj je bila moja želja, da je knjiga Najti ljubezen kot pogovor z najboljšo prijateljico, s katero se lahko nasmejiš, te potolaži in ti da vedeti, da nisi sam in edini na svetu, ki mu življenje včasih postreže tudi s kislo limonado,« pripoveduje sogovornica.

Bojazni za razkritje identitete ni

»Oblika romana je nekakšno zavetje, v katerem mi ni treba razkriti identitet akterjev in v katerem nisem sledila natančni časovnici svojega življenja. Zaradi varovanja zasebnosti sem vedno spremenila ime. Značajske lastnosti mojih bližnji niso enake likom v knjigi, še kako resnična pa so moja čustvena doživljanja in večina prigod z moškimi ter kup norih prigod v iskanju ljubezni,« nam zaupa in zatrdi, da ni bojazni, da bi bralci prepoznali določene osebe, same sebe pa verjetno bodo. »Ko sem pisala, sem si predstavljala, da gledam neko dobro televizijsko serijo. Nekatere stvari so namenoma napisane tako, da so bolj sočne. Smešno pa je, da je večina stvari, ki so se mi res zgodile, bolj neverjetna kot tiste malo izmišljene ali prirejene.«