Boris Kobal se ne spreneveda, plagiat je spremljalo mučno obdobje, ko mu še zdaleč ni bilo lahko. »Slabo sem se počutil zaradi samega dogajanja, ampak ko se je razkrilo, sem si oddahnil,« je priznal v klepetu za revijo Jana in novinarko presenetil s svojo vedrino. »Na pogovor je prišel sijoč, v dobri formi,« pove in pristavi, da od njegovih kolegov slišala, da ga že desetletja niso videli tako nasmejanega in energičnega.

Boris je torej pometel s preteklostjo in lica nastavil soncu. No, pravzaprav je preteklost pometel na papir in izdal knjigo. V tem, da je tedaj tako udarno presekal svojo karierno pot, danes ne vidi smisla, čeravno vse le ni tako črno belo.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

»To je bilo popolnoma brezvezno, neumno dejanje! Je pa bilo pomembno v smislu, da sem odkril, kot dostikrat pravijo, ali je v vseh slabih stvareh tudi kaj dobrega. In se je, vsaj v meni, razjasnilo, da sem gojil neki samomor, ki si ga nisem niti upal niti privoščil fizično, sem ga pa moral narediti na neki simbolni ravni. Plagiat ni ubil nikogar razen mene. Tukaj se je prikazala katarza, očiščevalni element, prišlo je do očiščevanja mojega odnosa do mojega življenja, teatra. Očistila se je vsa navlaka, za katero sem mislil, da so prijateljstvo in dobri odnosi. Zaradi tega plačaš ceno, da si bolj ali manj sam. Ampak če si sam in s tem pomirjen, je v redu,« je razložil za revijo Jana, kjer vas čaka celoten klepet.