Kam segajo začetki Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin?
Dobrih 45 let imamo zbirko zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki je nastala s prav posebnim namenom – raziskovanja, svetovanja in izobraževanja. V sedemdesetih letih je bila torej ideja, da se v Žalcu v okviru inštituta ustanovi center za pridelavo, predelavo in uporabo zdravilnih in aromatičnih rastlin. Žalec je seveda središče hmeljarstva, hmelj je tudi zelišče, pridelava pa pri različnih zeliščih poteka zelo podobno. Savinjska dolina in Žalec imata tudi infrastrukturo (sušilnice in skladišča), ki je izkoriščena mesec ali mesec in pol na leto, tako pa bi bila bistveno bolj izkoriščena. Stroji za hmeljarstvo se z rahlo predelavo načeloma lahko uporabljajo tudi pri pridelavi zelišč. Od same ideje o centru je danes ostal Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, pa raziskave in svetovanje – panoga se ni razširila kljub velikim potencialom. Se pa v zadnjih petih ali desetih letih zanimanje za zelišča in njihovo uporabo vse bolj veča.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za kaj vse lahko uporabite divji kostanj?

Divji kostanj sicer ni užiten, a je še kako koristen in uporaben v zdravilstvu. Ste vedeli, da so nekoč iz njega pripravljali celo pralni prašek?

Katera zelišča imajo v Sloveniji največji potencial?
Na prvo mesto moram postaviti zelišče, ki je bilo na našem prostoru že močno prisotno – ameriški slamnik. Za njim je nekoliko daljša zgodba v povezavi s farmacevtskim podjetjem, ki je ameriški slamnik slovenske pridelave uporabljalo v svojem izdelku. Zgodba je bila zelo lepa, kmetje so bili zadovoljni, a se je zgodba pred leti žal zaključila. Pri ameriškem slamniku imamo in poznamo tehnologijo pridelave. Potem so tu melisa, baldrijan, meta, različne vrste mete, zlata melisa, tu so tudi začimbnice, kot so origano, timijan, majaron, šetraj … Gre za rastline, ki lepo uspevajo v celinskem podnebju in dajejo lepe pridelke.

V kakšnem smislu se kaže to zanimanje za zelišča?

V zadnjem času je porast dobrih in optimističnih zgodb mladih ljudi in malih kmetij, ki se ukvarjajo s zelišči in tudi s predelavo in destilacijo. Imamo ogromno slovenskih eteričnih olj, hidrolatov, veliko naravne kozmetike … Tudi sama kar nekaj različnih izdelkov uporabljam in so res kakovostni. Škoda, da ne morejo bolj prodreti v slovenske trgovine. Tudi izdelki, profesionalni, ki se prodajajo na kmetijah, so zelo visoke kakovosti. Žal mi je, da ne moremo bolj organizirati prodaje, da bi pridelovalci zelišč oskrbovali vsaj javne zavode, kjer je najbolj kritična populacija, vsaj z lokalno pridelanimi čaji, od kamilice naprej, pa tudi z dišavnicami, ki se uporabljajo v kulinariki.

Imamo vseeno tudi dobre prakse?
Nekaj dobrih praks je že. Nekateri vrtci in šole imajo lastne vrtove ali pa odkupujejo od lokalnih pridelovalcev. V prestižnih restavracijah pa je tudi trend lastnih zeliščnih vrtov, da gre dejansko, tako kot gospodinja, na vrt tudi kuhar in da zelišče naravnost v lonec.

Lahko danes govorimo o možnosti ekonomskega preživetja s pomočjo zeliščarstva?
Ravno delam s Tatjano Buzeti, ki je v treh letih postavila zeliščno kmetijo s skoraj enim hektarjem zelišč in svojo zgodbo. Močno se povezuje v lokalnem okolju, od vrtcev, šol do restavracij, in skupaj pletejo lokalne zgodbe. To je klasično zeliščarstvo, ampak govorimo o teku na dolge proge. Bistvo je v tem, da dodamo vrednost zeliščem, torej da jih predelamo v sokove, mila, destilate, eterična olja, soli za kopeli in za v kuhinjo … Nabor izdelkov je velik, ne omejujte se, dajte domišljiji prosto pot. Tu ljudje postanejo ustvarjalni. Ni dovolj, da zelišče pridelaš in ga posušiš, ampak ga moraš tudi nadgraditi. Od mešanice čajev do polnil za vzglavnike. Veliko se dela z roko v roki s čebelarji, ki zelišča vključujejo v svoje izdelke, apisobe, apiterapijo … V Sloveniji so se takšne stvari zelo razvile, tudi ob podpori sredstev z različnih razpisov.

Kakšna je vloga Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije?
Gre za tradicijo preko raziskav in svetovanja. Danes vzgajamo ekosadike zelišč z ekološkim certifikatom znanega porekla. Imamo vrt s svojimi rastlinami, iz katerih dobimo semena, ki jih nato posejemo, ali pa sadike dobimo s pomočjo potaknjencev. Certifikat imamo že 13 let in smo vse bolj iskani. Ekološke kmetije morajo imeti sadilni material z ekološkim certifikatom. Ne prodajamo pa semen, ampak jih uporabljamo samo za vzgojo sadik. Količine imamo take in z njimi ne moremo zadostiti vsem zakonskim predpisom za prodajo.

Katero zelišče pa je vam najbolj ljubo?
To se spreminja. Nekoč sta bila sivka in komarček. Še vedno pa cvetoča zelišča, tudi laški smilj, ki ima širok spekter uporabe. Torej rastline, ki so cvetoče, dišeče … Trenutno nimam močne preference do določene rastline, morda samo do poprove mete, ki ima zelo intenzivno mentolovo noto, iz nje pa so letos pridelali tudi zelo kakovostno eterično olje.

Kakšen je potencial hmelja kot zelišča v Sloveniji?
Glede na to, da smo pridelovalci hmelja, je to lahko tudi surovina, ki je v eteričnih oljih in ekstraktih, saj ima zelo pozitiven učinek na menopavzo, odvaja vodo iz telesa, pospešuje laktacijo oziroma tvorbo mleka, pomirja, ima tudi določen vpliv na imunost … Znamo pridelati dober hmelj in imamo več kot 20 slovenskih sort, ki so zelo dobro preučene, zato bi to bazično pridelavo lahko ponudili tudi v zdravilne namene.

Prispevek je bil prvotno objavljen v prilogi Zdravo z naravo.