Pred 70. leti se je rodil slovenski kantavtor in folk rock glasbenik Vlado Kreslin. Glasbeno kariero je začel leta 1970 kot bobnar v bandu Apollo. Kot pevec je nastopal s skupinami Špirit group (Murska Sobota, 1973), Zodiac, Izvir, Horizont (Ljubljana) (1975–1978), Sanje in Avantura (Ljubljana) 1979. Leta 1980 je zmagal na slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj. Leta 1983 se je priključil skupini Martin Krpan. Z njimi je posnel albuma Od višine se zvrti 1986 ter Bogovi in ovce 1988.

Nastopali so kot predskupina Roryja Gallagherja, R.E.M, Michaela Chapmana in Boba Dylana. Leta 1991 je skupina prenehala delovati. Izdal je šestindvajset albumov z avtorsko glasbo, več pesniških zbirk, nastopal v filmih in gledališču kot igralec in avtor glasbe. Številne njegove pesmi so ponarodele, nekatere so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Manca Košir v enem zadnjih intervjujev: Ker poznam smrt, sem zaljubljena v življenje

Včeraj se je v svojem 77. letu poslovila novinarka in publicistka Manca Košir.

Ker je intervju ob življenjskem jubileju - kakšna je generacija iz leta 1953?

Generacija 53 se spomni okusa 'Trumanovih jajc', torej jajc v prahu, ki jih je Amerika po vojni pošiljala kot pomoč Jugoslaviji, spominja se vonja usnja novih čevljev, cigaretnega dima in ocvrtega piščanca v fičotu, ki je s celo družino sopihal preko Črnega Kala proti sindikalnem počitniškem letovišču nekje v Istri. Generacija 1953 zna napisati artikulirano SMS sporočilo in se zgroženo čudi ministru za šolstvo, ki uvaja dodatno digitalizacijo današnjim generacijam, ki namesto v oči gledajo samo še v telefone.

Kako gledate na dosedanjo glasbeno pot?

Vidim prašnato potko ob potoku, ki se spremeni v makadamsko cesto, naredi par ostrih ovinkov, se spremeni v asfaltno cesto in čez preko hribov in dolin v avtocesto.

Kako si razlagate dejstvo, da imate oboževalce v vseh generacijah in da vas sprejme vsako okolje, od Gallusove dvorane do študentskega žura?

Čeprav me vsi to sprašujejo, si ga ne poskušam niti ne znam razlagati. Hvala bogu se vseh stvari ne da razložiti, kljub umetni inteligenci.

Čeprav ste bili na začetku povsem rockerski, če pomislimo na skupino Martin Krpan, ste se kasneje zavezali ljudskemu melosu, ki je v vas vtkan že od otroštva...

Moji rojstni Beltinci so bili že od nekdaj muzikantsko zelo živahni. Gospodje iz Beltinške bande, torej bratje Kociper, so že po prvi svetovni vojni igrali v gostilni mojega deda, oče je po drugi vojni igral v jazz ansamblu, mama je pela pri folklorni skupini, jaz sem bil bobnar pri vokalno instrumentalni skupini Apollo... Enkrat je skorajda moralo priti do 'soočenja'.

Letos ste ponovno razprodali tri decembrske koncerte v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in glede na to, da ste v zadnjih letih dvema dodali še tretjega, bi lahko dodali še četrtega?

Tri koncerte prirejamo že od leta 1995, smo pa ji nekajkrat oklestili za enega, ker je bilo za mamo, ki je tudi pela, prenaporno. Glede na odziv publike bi verjetno lahko dodali še četrtega. Že nekaj časa me nagovarjajo, naj gremo v Stožice, a se držimo tradicije in ostajamo v Cankarjevem domu.