Pobuda je del večletnega projekta olimpijske zmagovalke in podjetja Lumar, ki les vidi kot ključno surovino za gradnjo trajnostnih domov. Slovenski državni gozdovi, podjetje za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, bodo skrbeli za nadaljnjo rast in vzdrževanje Janjine iniciative, v okviru katere bo do leta 2027 po vsej Sloveniji posajenih skupno 4000 dreves. Zlata olimpijka Janja Garnbret je akcijo sajenja dreves prvič izvedla leta 2022 na domačem Koroškem z namenom nadomestitve ogljičnega odtisa svojih potovanj.

»Emisije ogljika sem sprva povezovala predvsem z mobilnostjo, v procesu iskanja lastne hiše pa sem se naučila, da so lahko emisije zaradi bivanja in elektrike enake ali celo večje od vpliva mobilnosti,« pravi Garnbretova. »Zmanjšanje odtisa je lažje reči kot dejansko izvesti. Z načinom življenja, ki ga trenutno živim, bom najverjetneje ostala nad povprečno porabo, zato želim narediti prave korake na področjih, kjer je to možno, in se potruditi, da nadomestim ostalo,« Garnbretova oriše poslanstvo projekta. Odločitev za načrtovanje skoraj nič-energijske hiše je bila logična odločitev in je rezultirala v večjem načrtu v partnerstvu z Lumarjem, ki je znan po združevanju elegance v svojih hišah in trajnosti na vseh ravneh svojega delovanja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Les kot rešitev na več ravneh

»Stavbe, narejene iz armiranega betona, opeke in podobno, proizvedejo 40% ogljikovega dioksida in dolgoročno vplivajo na okolje ter predvsem tiste, ki v njih živijo. Les pa v procesu rasti skladišči CO2 in je kot tak edini ogljično nevtralen gradbeni material, ki je ob pametnem gospodarjenju z gozdom pravzaprav neskončen vir. Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v objektih in ima druge blagodejne učinke,« je povedal Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar, in dodal: »Les je ključna sestavina naših gradenj, zato je pogozdovanje logičen korak v smeri vračanja okolju. Tu sva z Janjo takoj našla skupni jezik in vesel sem, da besede uresničujemo z dejanji.«

Doprinos k obnovi Krasa

Požar na Goriškem Krasu je leta 2022 prizadel več kot 3.700 hektarjev površin in velja za največji požar v zgodovini Slovenije. Sanacija prizadetega območja bo dolgotrajna, za obnovo gozdov pa bodo uporabili predvsem avtohtone drevesne vrste, kot so puhasti hrast, trokrpi javor, cer, graden, črnika in črni bor. V organizaciji družbe SiDG se je lani jeseni pri vasici Sela na Krasu skupno posadilo okoli šest tisoč sadik trokrpega javorja, črnega bora in puhastega hrasta. Gre za površino, ki jo je v zadnjih letih požar prizadel že dvakrat in za katero se je ocenilo, da naravna obnova ne bo prinesla želenih rezultatov.

Garnbretovi se je pri sadnji poleg ekipe Lumarja pridružila tudi skupina otrok lokalne šole. »Naš cilj je vsako leto posaditi tisoč dreves na različnih koncih Slovenije. Izbira Krasa je bila tokrat logična zaradi grozljivih požarov. Čutim odgovornost, da po svojih najboljših močeh pomagam ohraniti oziroma obnoviti zeleno okolje, ki je nenazadnje tako značilno za Slovenijo. Vesela sem tudi, da so se nam pri sajenju pridružili učenci tamkajšnje osnovne šole. Videti njihovo iskrico v očeh je nekaj navdihujočega tudi zame in zato sem optimistična, da bomo akcijo uspešno izvajali tudi v prihodnje,” poudarja Janja Garnbret.