Mraz je tisto, zaradi česar pozimi zbolimo

»Obleci se, sicer boš zunaj zbolela, ker je mraz.« Tako nekako so nas svarili. Mraz naj bi bil tisti, ki zakrivi večino zimskih prehladov in obolenj. In ne da bi zares vedeli, zakaj, temu po tiho vsi verjamemo. A dejstvo je, da nizke zimske temperature same po sebi prav nič ne vplivajo na to, da pozimi zbolimo. Zdravniki celo pojasnjujejo, da je položaj ravno obraten. Na mrazu se celice, ki v našem telesu skrbijo za boj proti okužbam, celo pomnožijo, ker se tako človeško telo bori proti mrazu in ledenim temperaturam. Dejstvu, da mraz nima ključne vloge pri obolenjih, v prid govori tudi podatek, da je optimalna temperatura za razvoj virusov prehlada okrog 33 °C.

Na mrzlem zimskem zraku ni dobro telovaditi

Mnogi rekreativni športniki se pozimi odpovedo športu na mrzlem zimskem zraku in se raje preselijo v telovadnice. Nekako pač verjamemo, da pozimi ni dobro športati zunaj, ker mrzli zrak in pregreta telesa nekako ne gredo skupaj. A je mraz za redne telovadce pravzaprav zelo dobrodošla okoliščina. Telovadba je namreč na mrazu še učinkovitejša, saj naše telo potrebuje več energije, da segreje in požene naše telo, kar pomeni, da na mrazu porabimo več kalorij. Gibanje na svežem zraku je samo po sebi priporočljivo že zato, ker v našem telesu spodbuja sproščanje endorfinov, ki jih poznamo kot hormone sreče, pri napornejši zimski vadbi pa se teh hormonov sprošča še več.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Pozimi alergije počivajo

Zlasti tisti, ki so izpostavljeni raznim alergijam na cvetni prah in podobno, živijo v prepričanju, da je zima idealen čas, ko alergije vseh vrst počivajo. A tudi to prepričanje je bolj kot ne mit. Že res, da seneni nahod pozimi težje staknete, a druge alergije zato niso nič manj pogoste. Predvsem so pogoste alergije, ki so povezane z našim zadrževanjem v zaprtih prostorih. Torej alergije zaradi prahu, pršic, suhega zraka, hišnih ljubljenčkov, ki so pozimi pogosteje notri, celo alergije zaradi plesni, ki se pozimi nabira v stanovanjih zaradi slabe izolacije in pretiranega gretja. Ena od ameriških raziskav je pokazala, da je vsak peti zimski prehlad pravzaprav alergijska reakcija. Zamašen nos, solzne oči in dražeč kašelj, ki trajajo več kot deset dni, tako niso več posledica zimskih prehladov, ampak kar simptomi alergije. Če pa ste alergični na cvetni prah določenih vrst dreves, ki cvetijo že februarja in marca, ste tudi pozimi lahko tarča senenega nahoda.

Večina telesne toplote se izgubi skozi glavo

To prepričanje je dolgo veljalo in nas sililo, da smo vedno skrbeli za to, da smo imeli pokrito glavo, da se nismo preveč pregrevali v glavo in da je nismo izpostavljali temperaturnim šokom. Prepričanje je temeljilo na rezultatih študije, ki je bila izvedena v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Prostovoljce v študiji so namreč takrat poslali na Arktiko in merili, prek katerega dela telesa so izgubljali največ telesne temperature. Rezultati so seveda pokazali, da je to glava. Pozneje se je izkazalo, da njihova glava v nasprotju z drugimi deli telesa ni bila odeta v posebna oblačila, namenjena življenju v ekstremnih temperaturah. Ker torej navadna kapa ni imela tolikšne sposobnosti zadrževanja telesne toplote kot druga oblačila, je večji del telesne temperature uhajal ravno prek glave. Danes vemo, da telo po vsej svoji površini telesno temperaturo oddaja enakomerno. Če boste torej na mraz odšli brez rokavic, a s kapo na glavi, boste skozi dlani izgubili precej več telesne toplote kot skozi glavo.

Zimska depresija je posledica pomanjkanja sončne svetlobe

O zimski depresiji ste verjetno že veliko slišali. Po vsej verjetnosti jo je večina med vami tudi že občutila na lastni koži. Gre za tisti občutek depresije in brezvoljnosti, ki se pojavi med zimskimi meseci, ko v naša življenja posije bolj malo sonca. In seveda za to depresijo navadno krivimo ravno pomanjkanje sončne svetlobe. To prepričanje ni tako daleč od resnice, a je treba pri tem dodati, da sončna svetloba vendarle ni edini vzrok za depresivno počutje. Veliko bolj kot sončna svetloba (ki spodbuja tvorbo vitamina D) je za naše zimsko depresivno počutje kriv kar naš življenjski ritem. Natrpani urniki, stres, pomanjkanje časa, pomanjkanje finančnih sredstev, za nameček pa še decembrski prazniki in pričakovanja v zvezi z njimi, slaba prehrana in nasploh nezadovoljstvo zaradi vsega skupaj. Ker so dnevi krajši, nam tako niti ne ostane dovolj časa (in dnevne svetlobe), da bi se lahko sprostili na svežem zraku, zaradi česar je vse še veliko huje. Pomanjkanje sončne svetlobe ter endorfinov in vitamina D, ki ju tvori, tako ni edini vzrok za zimsko depresijo. Pravzaprav sploh ni vzrok zanjo: ker zadostne količine vitamina D in endorfinov lahko prejmemo že z izpostavljenostjo dnevni svetlobi, ni treba, da mora na nas sijati tudi sonce.

Vitamin C zdravi prehlade

To je verjetno najbolj razvpit mit o zimskem zdravju, ki pa ni povsem neresničen. Vitamin C je pomemben element pri delovanju našega imunskega sistema, in če ga redno uživate v zadostnih količinah, se boste z njegovo pomočjo lahko izognili marsikateremu prehladu. Temu si nihče ne upa oporekati. Vendar pa vitamin C nikakor ni čudežno zdravilo, ki pozdravi vse zimske tegobe. Če ga v zadostnih količinah ne boste v svoje telo vnašali redno, vam ne bo prav nič koristil, ko vas bodo napadli prehladni virusi. Zdravniki ga v času prehladov predpisujejo predvsem zato, ker pomaga skrajšati čas prehlada, nikakor pa ga ni sposoben pozdraviti. Če se torej želite izogniti prehladom, morate vitamin C redno uživati vse leto, ne pa ga zgolj predozirati, kadar začutite, da vas praska v grlu.

Mraz škoduje lasem

Tudi to ste verjetno že slišali – da moramo pozimi zaradi mraza lasem nuditi še dodatno nego in skrb. Lasje pozimi resda zahtevajo posebno nego, a ne zaradi mraza. Če kaj, je mraz pravzaprav tisti, ki nam zagotavlja močnejše in gostejše lase. Raziskava univerzitetne bolnišnice v Zürichu je namreč pokazala, da ženske v povprečju največ las izgubijo v poletnih in jesenskih mesecih, ne pozimi. Vzrok za to naj bi bil evolucijske narave – pozimi naj bi lasje postali gostejši in močnejši ter naj bi manj odpadali in tako zagotovili zaščito glave pred mrazom. Tako nekako kot živali pozimi dobijo gostejšo dlako. Res pa je, da so pozimi naši lasje videti veliko bolj izčrpani kot med letom, a vzrok za to ni mraz, ampak suh zrak v zaprtih prostorih, ki škoduje našemu lasišču. Šibko lasišče pa povzroča šibke, tanke, suhe in lomljive lase brez leska.

Alkohol te pozimi ogreje

Na prvi pogled se temu zdi nemogoče oporekati. En kozarec kuhanega vina pozimi namreč poskrbi, da si kaj hitro začnemo odpenjati bunde, ne pa se še bolj zavijati vanje. A je to samo naš varajoči občutek. Ko spijemo kozarec alkohola, nam sprva res postane vroče, a je to predvsem zato, ker alkohol pospeši prekrvitev, zaradi nizke temperature v naši okolici pa se prekrvitev osredotoči predvsem na ogrevanje naše kože, ki je najbolj v stiku z mrazom. Kri tako butne v naš obraz, ki je v neposrednem stiku z mrazom, zmanjša pa se prekrvitev naših vitalnih organov. Zato pravzaprav ob uživanju alkohola notranja temperatura našega telesa pade. Zaradi toplote, ki nas na videz oblije ob uživanju alkohola, telo tudi ne sproža tresavice zaradi mraza (ker nam je seveda toplo), tistega znanega »mraz me trese«, ki je pravzaprav način, kako telo samo spodbudi premikanje, ki pospeši prekrvitev in proizvede dodatno energijo za ogrevanje. Če bi tako na mrazu zaspala trezni in opiti, bi torej opiti prej umrl zaradi podhladitve kot trezni, čeprav bi imel občutek, da ga sploh ne zebe.