Betaglukani predstavljajo široko skupino naravnih polisaharidov z različnimi biološkimi lastnostmi, zato je zelo pomembno, da se glede na namen uporabe izbere optimalna oblika. To so vlaknine, ki jih najdemo v žitih, kvasovkah in glivah. Obstajajo različni betaglukani, ki imajo tudi različne namene oziroma dosežejo različne učinke, zato je pomembno, da uporabimo prave za pravi namen.

V ovoju žit in glivah

Betaglukani, izolirani iz kvasovk, ugodno vplivajo na delovanje imunskega sistema. In kako delujejo? V tankem črevesju se vežejo na tako imenovane makrofage, po razgradnji pa se delci betaglukanov vežejo na nevtrofilni granulocit in ga aktivirajo, kar omogoča hitrejši imunski odziv – s tem torej naravno spodbujajo delovanje imunskega sistema, a ga ne preobremenjujejo. Ker posledično pride do imunskega odziva telesa, je zelo pomembno, da so izdelkom z betaglukani iz kvasa dodani kateri od antioksidantov. Ti so namreč obrambna linija pred prostimi radikali, ki se sproščajo ob vsakem imunskem odzivu. Mnogi ljudje jemljejo betaglukane iz kvasovk tudi preventivno, kar je v bistvu tudi njihov osnovni namen. Nekateri tudi pol leta ali nekaj mesecev zapored, saj nimajo stranskih učinkov. Njihov vpliv se odraža tudi v gastrointestinalnem traktu, kjer pride do povečanja rasti črevesnih bakterij.

Da bi razumeli delovanje betaglukanov, naj najprej na kratko opišemo imunski sistem in njegovo odzivanje. Imunski sistem varuje telo pred okužbami, ki jih povzročajo tujki (na primer bakterije, virusi, glive …), ki uspejo vdreti v telo. V grobem ga lahko razdelimo na prirojen in pridobljen imunski sistem. Za slednjega je značilen specifičen odziv z imunskim spominom, do katerega pride šele po določenem časovnem obdobju. Nasprotno je za prirojeni imunski sistem značilen nespecifičen odziv (brez imunskega spomina), do katerega pride takoj in v največji meri. Beta-(1,3)-(1,6)-D-glukani iz kvasovk podpirajo delovanje prirojenega imunskega sistema, saj z vezavo na makrofage v črevesju prek okrepljene fagocitoze aktivirajo naš naravni obrambni sistem proti tujkom.

Obstajajo tudi betaglukani iz gliv. Najdemo jih v celičnih stenah različnih gob. V nasprotju z betaglukani iz kvasa so betaglukani iz gliv večinoma vodotopni in imajo na dolgi verigi β-(1,3) glukana le monomerne enote glukoze. Te so na osnovne verige vezane z β-(1,6) glikozidno vezjo. Betaglukane se lahko izolira tudi iz različnih gob, glede na vrsto glive pa je lahko nekoliko različna tudi struktura teh polisaharidov. Tudi te betaglukane se povezuje z odzivom imunskega sistema. 

Za zniževanje holesterola

Poznamo pa še eno obliko, ki se enako imenuje, namenjena pa je povsem drugim rečem. Betaglukani iz žit so v trdnem zunanjem ovoju žit (otrobih), predvsem ječmena in ovsa, v manjši meri pa tudi riža in pšenice. Gre za vodotopno vlaknino, katere kemijska struktura je večinoma linearna. Funkcionalni pomen žitnih betaglukanov je povezan predvsem z njihovo vodotopnostjo in s posledičnim povečevanjem viskoznosti tekočin v prebavilih. S tem se zmanjša reabsorpcija žolčnih kislin, poveča se sinteza teh kislin iz holesterola in zmanjša koncentracija LDL-holesterola v obtoku. Enostavno rečeno, izdelki iz njih so namenjeni zniževanju holesterola. Gre torej za različne zadeve in dobro je biti na tekočem, zlasti če jih uporabljate.