Zdravje
 

Pomembno je, kdaj si umivate zobe

6. 3. 2016; 20.09
Avtor: Lea Pufek/Bodi zdrava
Kaj razkrivajo vaši zobje?

foto: Arhiv Svet24

Vsi se strinjamo, da je umivanje zob pomemben vsakodnevni obred, in to ne samo z estetskega in zdravstvenega vidika. Tu smo si enotni. Zobe je treba umivati vsaj dvakrat dnevno. Nekoliko bolj pa se razprava razgreje, ko se vprašamo, kdaj točno pa jih je treba umivati zjutraj – pred zajtrkom ali po njem?

Zakaj si umivamo zobe?

Kadar govorimo o večernem umivanju zob, je po navadi povsem jasno, da si je zobe treba umiti po zadnjem večernem obroku, pred spanjem, po tem pa ne smemo zaužiti ničesar več. Zobe si zvečer umivamo predvsem iz dveh razlogov: da z njih in njihove okolice sčistimo hrano, bakterije in obloge, ki so se nabrale čez dan, in da jih zaščitimo pred 'nočnim okoljem'. Ponoči se namreč izločanje sline, ki je naravni čistilec naše ustne votline, umiri, kar pomeni, da se morebitne bakterije množijo hitreje, kot bi se sicer. Če jih pred spanjem ne odstranimo, torej tvegamo, da bi se ponoči še bolj razmnožile.

Pred ali po zajtrku?

Kar zadeva jutranjo ustno higieno, pa je stvar nekoliko bolj nejasna. Tako umivanje zob pred kot po zajtrku imata svoje zagovornike in teorije. Mnogi se strinjajo, da je umivanje zob pred zajtrkom nesmiselno trošenje časa, zobne kreme in zobnega zdravja. Preprosto se zdi nelogično, da bi zobe umivali, tik preden jih spet umažemo. Veliko učinkoviteje je torej zobe umiti po zajtrku in tako ubiti dve muhi na en mah, poleg tega pa se še izogniti neprijetnemu okusu, ki ga v ustih pustijo prvi grižljaji zajtrka, kadar pridejo v stik z okusom zobne kreme. A po drugi strani zagovorniki umivanja zob pred zajtrkom opozarjajo, da z zaužitjem hrane, preden si očistimo zobe, nočne zobne obloge samo še bolj potisnemo v medzobne prostore in s tem tvegamo okužbe. Mnogim pa se preprosto upira ideja, da bi hrano zaužili z 'umazanimi' usti in vse te nečistoče poslali v svoj želodec.

Pred zajtrkom zaradi zob

Zobozdravstveni strokovnjaki in mnoge študije pa pravijo, da si je zjutraj zobe treba umiti, preden zajtrkujemo. Razlogov za to je več, med njimi je najbolj zgovoren ta, da s ščetkanjem po zajtrku zobem pravzaprav škodujemo. Odgovor se skriva v naši zobni sklenini. Z uživanjem hrane (ki je zlasti za zajtrk predvsem sladka in kisla) se pH v naših ustih močno spremeni. Okolje naše ustne votline postane kislo, zaradi česar se zmehča zobna sklenina. Kadar jo – zmehčano – po jedi še dodatno obremenimo z zobno kremo in ščetkanjem, jo poškodujemo. Postane občutljiva na dotik in bolj dovzetna za zobno gnilobo. Zobe si je torej treba umivati, ko je pH ustne votline nevtralen, to pa je pred hranjenjem oziroma 30–60 minut po hranjenju. pH ustne votline sicer hitreje vzpostavimo s splakovanjem z vodo.

Optimalno čiščenje zob
Strokovnjaki predlagajo, da si za zdrave in močne zobe te umijete in znitkate pred zajtrkom, nato pa po zajtrku usta še sperete z vodo ali brezalkoholno ustno vodico. 

Pred zajtrkom za življenje 

Čeprav ste si zobe temeljito očistili že pred spanjem, se zjutraj vedno zbudite s tako imenovanim jutranjim zadahom. Ta je posledica zmanjšanega delovanja sline, zaradi česar je vaša ustna votlina izpostavljena večjemu razmnoževanju bakterij, kar je opazno kot obloge na zobeh, jeziku in v skritih kotičkih ust. Če zjutraj teh oblog ne očistite, tvegate, da se z grizenjem še bolj zarijejo v medzobne prostore, sladka in kisla hrana ter kiselkast pH ustne votline pa te bakterije še bolj razmnožijo. In zakaj so omenjene zobne obloge tako nevarne? Ker povzročajo vnetje dlesni oziroma gingvitis, raziskave pa so pokazale, da je ta močno povezan s srčnimi boleznimi. Vnete dlesni ali kronična bakterijska infekcija nastanejo zato, ker se naše telo na tak način odzove na bakterije, ki so našle svojo pot v naše arterije. Tam ostanejo in povzročajo obloge na žilah. Zaradi vnetnega odziva se arterije tudi zožijo, ožje arterije in bakterijske obloge na žilah pa lahko povzročijo krvne strdke, kap, zastoje in druga srčno-žilna obolenja.

Redna in ustrezna ustna higiena torej vašemu življenju lahko doda kar nekaj let. Koliko, se strokovnjaki še niso zedinili, po raziskavah sodeč pa kar od 1,5 do 6 let.

prejšnji članek
Zdravstveni miti: kaj je res in kaj ni?
Zdravje
Zdravstveni miti: kaj je res in kaj ni?
naslednji članek
Zdravila iz narave
Zdravje
Zdravila iz narave

Napačno vnesen email naslov

  • Uporabite pravilen email naslov
  • npr.: "narocnik@mail.si"

Ta email naslov je že uporabljen!

Registracija je bila uspešna!

Prijavite se na e-novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na svoj e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite vpisan e-naslov in znova poskusite.