Strokovnjaki za zdravo prehrano zadnjih deset let vse pogosteje poudarjajo izjemen pomen sadja za dobro počutje, zdravje in vitalnost. Ta živila naj bi pogosto preprečevala motnje in bolezni, nekatere od njih pa celo blažila in zdravila. A kaj pravzaprav dobimo, ko pojemo banano, in kaj, ko zaužijemo hruško?

Ob vsakem dnevnem obroku kaže pojesti čim več sadja, saj vsebuje vitamine (človeški organizem lahko sodeluje le pri sintezi vitaminov B5 in D, vse druge pa mora dobiti s hrano), minerale (telo odraslega človeka vsebuje približno 2,5 kilograma mineralnih snovi, te pa se v organizmu tudi razgrajujejo in se izločajo iz njega, zato jih je treba redno nadomeščati s primerno hrano), encime (za normalno delovanje jih organizem potrebuje več kot 200), sadne sladkorje (ti so za organizem še posebej blagodejni in so tudi laže prebavljivi), pektin in druge vlaknine (vplivajo na prebavo in tudi na razstrupljanje hrane ter dajejo občutek sitosti) in številne druge vitalne snovi. Sadje je priporočljivo jesti ob rednih obrokih, če je nuja (lakota), pa tudi med njimi, saj je nizkokalorično živilo (v 10 gramih je od 20 do 80 kcal), razen grozdja, banan, datljev, kakija, smokev in orehov oziroma lešnikov in mandljev.

Katero in zakaj?

Banane, izjemno priljubljen sadež, spadajo med precej kalorično sadje (100 g = 65 kcal), vendar so kljub temu zelo priporočljive, saj jih upravičeno imenujejo rumeno zlato. Ker so težko prebavljive, jih je treba dobro zgristi, prežvečiti in pomešati s slino. Vsebujejo idealno mešanico ogljikovih hidratov, pomembne elektrolite, vitamine (predvsem vitamine skupine B) in minerale (kalij in magnezij). Priporočljive so predvsem za otroke in ostarele ljudi, pa za izčrpane in preobremenjene (telesno ali duševno). Banane tudi lajšajo artritične težave.

Ananas, južni sadež, vsebuje veliko encima bromolina, ki pospešuje presnovo beljakovin oziroma metabolizem nasploh, ter precej železa in kalcija, hkrati pa je nizkokaloričen (100 g daje 40 kcal) in prijetnega okusa. Priporočljivo ga je jesti svežega, pomaga pri mrzlici, zastrupitvah, hematomih in vnetjih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Češnje, ki so bile še v juniju neznansko drage, je treba razkoščičiti, saj so v koščicah strupene snovi. Spadajo med nizkokalorično (100 g daje 38 kcal) sadje z odvajalnim delovanjem. Priporočajo jih pri zastrupitvah in pomanjkanju mineralov, pri ledvičnih in žolčnih težavah, revmi in zaprtju, pa tudi pri sladkorni bolezni, saj vsebujejo razmeroma malo sladkorja.

Breskve so nizkokalorične (100 g daje le 24 kcal), ugodno vplivajo na počutje, razstrupljajo organizem, krepijo ledvice, pospešujejo prebavo in spodbujajo spanec. Spadajo med blage rastlinske diuretike in laksative, priporočljivo jih je uživati v preventivne namene, preprečujejo nastajanje kamnov mokril.

Hruške spadajo med sadje z odvajalnim delovanjem, in ker vsebujejo sadni sladkor v obliki levuloze, jih lahko uživajo tudi sladkorni bolniki (100 g ima 40 kcal). Priporočajo jih pri slabokrvnosti, zaprtju in neurejeni prebavi nasploh, pri pomanjkanju mineralov, izjemnih telesnih in duševnih naporih (stres), ledvičnih kamnih, bolečinah v kosteh in mišicah, artritisu in revmi, koristijo pa tudi nosečnicam.

Dinje vsebujejo precej sladkorja in so teže prebavljive, zato jih odsvetujejo sladkornim bolnikom in ljudem s prebavnimi težavami; laže prebavljive so soljene ali popoprane. Sto gramov daje 33 kcal. Priporočljivo jih je uživati pri slabokrvnosti, zaprtju, ledvičnem pesku in ledvičnih kamnih, bolečinah v kosteh, hemoroidih in revmi.

Grozdje, ki ga je v Sloveniji na pretek, velja za bolj kalorično sadje (100 g daje 60 kcal), koristno je za ljudi, ki okrevajo, in astenike, pri jetrnih težavah, pri zastajanju telesnih tekočin, zaprtju in pokanju kapilar. Ljudje z občutljivim črevesjem naj jedo le grozdje brez pešk.

Grenivke so izjemno zanimivi sadni primerki. Je nizkokalorično sadje (100 g daje 40 kcal) z obilico vitaminov (predvsem vitamin C), so prijetnega kiselkastega okusa, pospešujejo prebavo, predvsem delovanje črevesja, in presnovo ter izločanje vode iz organizma (hujšanje), spodbujajo pa tudi delovanje obrambnega sistema.

Kivi vsebuje obilico vitamina C in encimov, zlasti actinidina, ki pospešuje presnovo maščob v organizmu, hkrati pa je nizkokaloričen (100 g = 52 kcal). Uživanje popolnoma zrelih plodov je priporočljivo pri hujšanju, oslabljeni imunski odpornosti, slabokrvnosti, stresu in splošni izčrpanosti.

Jabolka vsebujejo veliko pektina, so nizkokalorična (100 g daje 45 kcal), priporočljivo jih je uživati neolupljena (v lupini je največ pektina in vitaminov). Ugodno delujejo na hiperholesterolemijo, vsebujejo betakaroten (pomembno pri sončenju), povečujejo napetost mišic, pospešujejo presnovo, preprečujejo in lajšajo slabotnost oziroma stres, pomagajo pri ledvičnem pesku in ledvičnih kamnih, gastritisu, rani na želodcu in dvanajsterniku ter motnjah delovanja sečil.

Jagode žal pogosto povzročajo alergijo, sicer pa spadajo med priljubljeno in priporočljivo nizkokalorično sadje (100 g daje 27 kcal). Vsebujejo obilico vitamina C, znižujejo količino sečne kisline v krvi, preprečujejo nastanek žolčnih kamnov, preprečujejo težave z organi izločanja, artritis in hipertonijo.

Limone so zelo nizkokalorične (100 g daje 15 kcal), hkrati pa polne vitaminov, predvsem vitamina C. Priporočljivo jih je uživati pri utrujenosti, izčrpanosti, okrevanju, mrzlici, okužbah in oslabelosti imunskega sistema, pa tudi pri težavah s kožo. Zaradi velike količine vitamina C jih priporočajo tudi kadilcem.

Mandarine spadajo med nizkokalorične agrume z veliko količino vitamina C (100 g daje le 15 kcal). Tako kot pomaranče vsebujejo tudi obilico mineralnih snovi, priporočljive so za kadilce (nikotin uniči 40 odstotkov vitamina C v organizmu). So lahko prebavljive in krepijo obrambno moč organizma, zlasti proti okužbam, preprečujejo krhkost in pokanje kapilar, koristijo pa tudi venoznemu sistemu. So laže prebavljive od pomaranč in grenivk.

Marelice, ki jih mnogi zelo cenijo, sveže zapirajo, suhe pa delujejo odvajalno. Zanimivo, kajne? Sto gramov daje 28 kcal. Vsebujejo veliko vitamina A (oči, koža – sončenje), poživljajo delovanje kože in podkožja (sredstvo proti staranju), spodbujajo živčni sistem, pomagajo pri slabokrvnosti, slabotnosti in izčrpanosti – stresu.

Kutina daje malo kalorij (100 g le 31 kcal), preprečuje pokanje kapilar, slabokrvnost, ledvične kamne in ledvični pesek ter pospešuje delovanje organov izločanja, izrazito zrela pa pospešuje tudi prebavo.

Lubenica vsebuje razmeroma malo sladkorja in kalorij (100 g = 15 kcal), zato je priporočljiva tudi za bolj 'okrogle' in sladkorne bolnike, pomaga pa tudi pri zastajanju vode, koristi pri sončenju (betakaroten), gašenju žeje, čiščenju organizma in pomanjkanju kalija. Pečke zapirajo, zato jih je treba pred uživanjem odstraniti.

Ribez povečuje apetit, zato ga pred obrokom priporočajo astenikom (100 g vsebuje 37 kcal). Priporočajo ga pri pomanjkanju mineralov, pri mrzlici, težavah z jetri, motnjah izločanja seča, artritisu, revmi, putiki, dermatoloških težavah in okužbi prebavnih organov.

Maline vsebujejo izjemno koristne, lahko prebavljive sadne sladkorje, priporočljive so tudi za sladkorne bolnike in so nizkokalorične (100 g daje 35 kcal). Pomagajo pri mrzlici, zastrupitvah in vnetju prebavil, zaprtju, bolečinah v kosteh in revmatičnih težavah.

Pomaranče dajejo malce več kalorij kot mandarine (100 g = 34 kcal), preprečujejo prehlad in varujejo kadilce, sicer pa delujejo podobno kot mandarine.

Slive dajejo 42 kcal na 100 gramov. Njihove koščice vsebujejo strupene snovi in niso užitne. Priporočljive so pri zaprtju (zlasti suhe), stresu, depresiji in melanholiji, slabokrvnosti, nespečnosti, slabotnosti, prebavnih motnjah, ledvičnih težavah in arteriosklerozi. Vsebujejo idealno kombinacijo sadnih sladkorjev, organskih in mukoznih snovi, ki spodbujajo delovanje prebavnega sistema.