Gluten je tista snov, ki daje kruhu raztegljivost in ovsenim kosmičem lepljivost. Je beljakovinska snov oziroma protein, ki je v pšenici, sestavljen pa je v glavnem iz gluteninov in gliadinov. Slednji predstavljajo tveganje za vse, ki so alergični na gluten. Če nimate težav z glutenom, potem lahko brezskrbno uživate v naslednjih žitih.

Bulgur

Ima veliko manj kalorij kot riž, a je bogat vir beljakovin, vitamina B, mineralov in vlaknin. Prav zaradi zadnjih je odličen za prebavo. Je dober vir mangana, ki pomaga pri strjevanju krvi in gradnji kosti ter deluje pri presnovi sladkorja in proti vnetjem. Bulgur je hitro pripravljeno živilo, včasih kuhanje niti ni potrebno. Kuhamo ga približno 15 minut in nato pustimo, da se še nekaj časa namaka. V sredozemski kuhinji se uporablja podobno kot riž. Odlično nadomesti tudi testenine, zaradi velike vsebnosti beljakovin pa tudi meso.

Ječmen

Prenaša precej ostrejše podnebne razmere kot pšenica. Ječmen v primerjavi s pšeničnim zrnjem vsebuje nekaj manj beljakovin in nekaj več maščob. Ječmenovo moko običajno v manjši količini dodajajo pšenični, sicer pa ječmen uporabljajo za pripravo piva, kvasa, slada in sladnega izvlečka, praženega pa kot nadomestek kave

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Kamut

Je starodavna pšenica z veliko vsebnostjo beljakovin in mineralov. Izboljšuje prebavo, saj je lahko prebavljiv in bogat s hranili. Telo napolni z energijo in ga varuje pred prostimi radikali, ki poškodujejo celice. Vsebuje veliko selena. Je malo slajši od pšenice, iz njega pa lahko pripravimo enolončnice, kamutove kaše, deserte z medom in sojinim mlekom ter dodatkom svežega ali suhega sadja.

Oves

Odlikuje se po veliki vsebnosti vodotopnih vlaknin, vsebuje sestavljene ogljikove hidrate in maščobe, ima malo kalorij ter je bogat vir magnezija, kalija, cinka, bakra, mangana, selena, železa, tiamina in pantotenske kisline. Vsebuje tudi rastlinske snovi ter vitamine B1, B2, D in E. Celo zrnje lahko uporabljamo kot nadomestek riža, ovsene otrobe pa pri peki kruha in piškotov ali pa z njimi obogatimo kosmiče za zajtrk.

Pira

Po vsebnosti beljakovin je med žiti v samem vrhu. Vsebuje ogljikove hidrate (mukopolisaharide), ki imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi in vplivajo na imunski sistem. Bogata je z dietnimi vlakninami. Vsebuje veliko vitaminov skupine B, vitamine A, D in E ter veliko rudnin, kot so fosfor, železo, baker, mangan, cink, kobalt in magnezij. Uporabna so cela zrna, kalčki in zrna, obrušena v kašo, stisnjena v kosmiče, zmleta v moko (belo in polnovredno) in zdrob.

Rž

V primerjavi z drugimi žiti je odpornejša proti boleznim in škodljivcem. Vsebuje vitamine A, E, B5, B6 in K, niacin, tiamin in riboflavin ter folno kislino. Danes je osnovno krušno žito, poleg tega je praženo seme dober kavni nadomestek. Poleg moke se za prehrano pripravljajo ržena kaša, kosmiči in rženi kalčki.
Če spadate v skupino ljudi, ki se mora glutena izogibati, na seznam žit, ki jih lahko uživate, uvrstite naslednja žita.

Ajda

Nekoč je veljala za običajno kmečko hrano in celo hrano revežev, danes pa jo uvrščamo med najbolj hranljiva in zdrava živila. Ajda ima uravnovešeno aminokislinsko sestavo beljakovin, njene beljakovine pa skupaj s počasi prebavljivim škrobom prispevajo k nižanju holesterola v krvi. Ajdova zrna so tudi bogat vir vitaminov skupine B. Nekatere snovi v ajdi zavirajo delovanje določenih encimov, posledica pa je zmanjšanje vode v medceličju. S tem varujejo pred nastanki edemov, vnetji, bolečinami in krči. Ajdova kaša je idealno živilo tudi za današnji čas. Ne samo zaradi velike hranljivosti, ampak tudi zato, ker je hitro pripravljena – kuhana je v dobrih 10 minutah. Uporabljamo jo kot prilogo k mesnim jedem, jušno zakuho, v nadevih, sladicah ali samostojno kot rižoto z gobami ali zelenjavo.

Amarant

Naravno odporen proti škodljivcem, pri njegovi pridelavi tako ni treba uporabljati škropiv in umetnih gnojil, zato je zrnje že samo po sebi ekološko. Je izjemno hranljivo živilo. Bogato je z beljakovinami, maščobnimi kislinami omega-6, vlakninami in esencialnimi aminokislinami (redkima lizinom in metioninom). Vsebuje tudi vitamine A, C in E, vitamine skupine B ter cink in kalij. Amarant se lahko uporablja za kaše, priloge in samostojne jedi, dober pa je tako v sladkih kot slanih jedeh.

Kvinoja

Vsebuje dvakrat več beljakovin od običajnih žit, manj ogljikovih hidratov in veliko zdravih maščob. Je popolno beljakovinsko živilo, kar pomeni, da vsebuje vse nujno potrebne aminokisline za gradnjo mišic (tako kot meso, jajca ali mlečni izdelki). Kvinojo lahko uporabljamo za pripravo kaš, solat, juh in sladic.
Riž. Cenijo ga tako v dietni prehrani kot v kulinariki. Je lahko prebavljiv, hitro dovaja energijo, dobro deluje na črevesno floro in ne povzroča alergij. Glede na obliko in barvo se riž razlikuje po načinu kuhanja, priprave in uporabe. Beli riž vsebuje več škroba in pri predelavi izgubi tudi nekaj hranilne in energijske vrednosti, rjavi riž pa pri kuhanju ohrani vse svoje vrednosti. Različne vrste riža se uporabljajo v različnih jedeh.

Proso

Pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija. Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin. Če se uživa, je izjemno učinkovito naravno zdravilo pri kožnih težavah in z njimi povezanimi alergijami. Uporabimo ga lahko kot prilogo in prikuho, v slanih in sladkih jedeh.