Po mnenju Pie Primec, uni. dipl. ing. agr., lahko s pravilno prehrano te dejavnike vsaj delno omilite in pozitivno vplivate na večjo storilnost.

UŽIVAJTE PRAVO HRANO
Pia Primec, uni. dipl. ing. agr, vodja projekta Zdravju prijazno podjetje, je prepričana, da je izogibanje slabi, nezdravi hrani, z visoko vrednostjo nasičenih maščob, sladkorja in različnih dodatkov, ojačevalcev okusa in konzervansov ključno za zagotavljanje hranil, ki jih možgani potrebujejo za svoje normalno delovanje.

NEKAJ KLJUČNIH KORAKOV ZA POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI MOŽGANOV
- Redna telesna dejavnost vsaj 30 minut dnevno (redna telesna dejavnost možgane napolni s kisikom, kar se odraža v boljšem spominu in boljši zbranosti).

- Hidracija ali dehidracija. Večina ljudi je vsaj delno dehidriranih, dehidracija telesa pa povzroča zmanjšanje zbranosti, energije, volje, saj je tekočina tista, ki omogoča prenos hranil po telesu.
- Redni, majhni in pogosti obroki. Obroki naj bodo med seboj razdeljeni s triurnimi presledki, s tem vzdržujemo stalno raven sladkorja v krvi in raven energije.
- Dober začetek dneva. Uživanje zajtrka je najboljši način za ogrevanje možganskih celic, izboljšana sta zbranost in spomin.
- Sveže je najboljše. Zagotovite si svojo dnevno količino vitaminov in mineralov, ki do vašega krožnika niso prepotovali pol sveta in so bili vzgojeni čim bolj naravno.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

DOBRA HRANILA ZA MOŽGANE

DOBRI ogljikovi hidrati
Možgani potrebujejo stalno in zadostno količino glukoze, ki jim zagotavlja energijo. Predvsem so tukaj mišljeni kompleksni nerafinirani sestavljeni ogljikovi hidrati (polnovredni kruh, krompir, stročnice, polnovredne testenine, rjavi riž), ki zagotavljajo uravnoteženo raven sladkorja v krvi, kar omogoča dolgotrajno zbranost, pozornost in vzdržljivost.

PRAVE beljakovine
Beljakovine so zgrajene iz aminokislin, od katerih jih osem naše telo ne more proizvajati samo in jih je treba zaužiti. Aminokisline sodelujejo pri oblikovanju živčnih prenašalcev in so pomembne za kemijo možganov, razpoloženje in budnost ali osredotočenost.

NENASIČENE maščobe
Maščobe so izjemnega pomena za možgane, in sicer za delovanje, obnovo možganskih celic in prenos električnih živčnih impulzov. Pomembne so predvsem večkrat nenasičene maščobne kisline, kot so maščobne kisline omega-3 in omega-6, in fosfolipidi, ki jih najdemo v ribah, jajcih, oreščkih, lanenem in sončničnem olju.

ČIM VEČ SVEŽIH vitaminov in mineralov
Vitamini in minerali so pomembni za nastajanje energije in krepitev telesa (imunskega, živčnega in ostalih sistemov). Predvsem so za dobro delovanje možganov pomembni vitamini skupine B, ki jih najdemo v jajcih, polnovrednih žitih, zeleni zelenjavi, rjavem rižu in mesu. Znaki pomanjkanja teh vitaminov so slaba zbranost, slab spomin, pomanjkanje energije, nespečnost in razdražljivost.
Kalcij in magnezij pozitivno vplivata na manjšo razdražljivost in odsotnost živčnosti. Prisotna sta v zelenolistni zelenjavi, mandljih, marelicah in soji.

Cink, ki ga najdemo v fižolu in polnovrednih žitih, je nujen za dober spomin. Železo v telesu prenaša kisik, zato njegovo pomanjkanje povzroča utrujenost, razdražljivost in zmanjšano sposobnost zbranosti.