Ker mi je zdravnica rekla, da jih moram pojesti do konca, sem razumela, da to drži kot pribito, in v mojem mladostniškem umu tu ni bilo odstopanj, menjave …

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Manca Košir v enem zadnjih intervjujev: Ker poznam smrt, sem zaljubljena v življenje

Včeraj se je v svojem 77. letu poslovila novinarka in publicistka Manca Košir.

Vedno ko sem jemala antibiotike, sem tudi občutila, kot da mi črevesje razpada in kako mi jemanje antibiotikov slabi imunski sistem, čeprav sem zraven pila jogurt (drugih probiotikov takrat še nismo poznali). K sreči se je moj imunski sistem pozneje okrepil in o antibiotikih dolgo nisem več razmišljala. Dokler nisem postala mama.

Moja hčerka je prvič zbolela v prvi zimi obiskovanja vrtca, pri letu in pol. Zgodilo se je na petek popoldne, temperatura je bila visoka in z ničimer je nismo mogli zbiti. Na ponedeljek je dobila svoj prvi antibiotik. Hitro je pomagal in mala je spet veselo skakljala in osrečevala vse okrog sebe. A enaka bolezen z enakimi simptomi se je hitro ponovila. Takrat sem že poznala odlično homeopatinjo in povedala sem ji, da si hčerki ne želim spet dajati antibiotikov. Zdravnica jih je spet predpisala in jaz sem jih tudi vzela v lekarni, saj sva s homeopatinjo rekli le, da bova poskusili. Če bi hčerki šlo na slabše, bi takoj prestopili na antibiotik.

S homeopatinjo sva se tisti dan slišali na pol ure; ona je z nihalom preverjala hčerkino stanje, jaz sem jo zdravila s homeopatskimi zdravili in zelišči ter jo opazovala. Stanje se je izboljšalo in po treh dneh, ko sva imeli kontrolni pregled, je bila zdravnica z rezultati več kot zadovoljna. Na zadnjem kontrolnem pregledu je potrdila, da je hčerka zdrava. Bolezen se je ponovila še enkrat in spet sem jo zdravila izključno homeopatsko, zdravnica pa je bila spet zadovoljna z izidi, čeprav ji niti prvič niti drugič nisem povedala, da ne uporabljam zdravil, ki jih je predpisala.

Ob teh treh boleznih sem se veliko naučila o opazovanju otroka, potekih bolezni, pa tudi preprečevanju, da bi spet prišlo do visokih temperatur in skrb vzbujajočega škripanja v pljučih. Od takrat hči ni več zbolela v tolikšni meri, da bi ji bilo sploh treba predpisati antibiotik. Veliko sem premišljevala o tem, kdaj in koliko so antibiotiki res potrebni (vem, da so rešili neskončno življenj in nikakor ne podcenjujem njihovega zdravilnega učinka), a sprašujem se tudi, koliko slabega so naredili tistim, ki jih jemljejo kot bombončke, saj poznam kar nekaj ljudi, ki antibiotike jemljejo kot za stavo in so nenehno – bolni. Antibiotiki namreč porušijo črevesno floro, prav v črevesju pa se gradi naš imunski sistem. Ali, kot je kompleksnejše razložil Stane Benedetič, strokovnjak na področju wellnessa, eteričnih olj in aromaterapij, prehrane in prehranskih dopolnil: »Kot je že pred petdesetimi leti trdil pomemben francoski zdravnik dr. Valnet, bo človek resnično zdrav šele, ko bo znal in zmogel živeti z naravo. Bistvo naravnega zdravja pa je sožitje z mikrobioto tako v okolju (eksogena mikrobiota) kot tudi v naših prebavilih (endogena mikrobiota). V resnici o našem zdravju odločajo okoliščine – ekosistem, v katerem nam pomagajo ravno mikroorganizmi, proti katerim se tako vneto borimo. Večinoma so mikroorganizmi koristni in postanejo problematični šele, ko se zaradi porušenega ekosistema pretirano razrastejo. V naših prebavilih je znanih že več kot 450 različnih sevov probiotičnih kultur bakterij, ki nam pomagajo preživeti. Brez njih življenje sploh ni mogoče! Zato je jasno, da rešitev za naše zdravje nikoli ne more biti boj proti mikrobioti z antibiotiki, temveč ekosistem, ki omogoča simbiozo s probiotičnimi sevi, ki nadzirajo razrast morebitnih škodljivih mikroorganizmov. To lahko dosežemo, če znamo delovati na treh ključnih temeljih naravnega zdravja: celični energiji, toksemiji in vitaminsko mineralni količini. Vse skupaj pa je tesno povezano z zdravim življenjskim slogom.«

Ja, vsi govorimo o zdravem življenjskem slogu, se trudimo živeti zdravo, a kje in zakaj nam vedno spodleti? »Mnogi med nami tega ne zmorejo, ker ne vidijo izhoda, saj so ujeti v spone suženjskega odnosa zaradi golega preživetja. Negativni stres mnoge pahne v bolezen, medosebni odnosi trpijo na osebni, družinski in družbeni ravni, 'mobing' in 'stufing' sta postala 'normalno' obnašanje, simptomov bolezni pa je vse več, ker so okoliščine popolnoma izrojene. Mati narava takšnega življenja ne pozna – telo na takšne okoliščine ni pripravljeno! Zato so žal antibiotiki še vedno pomembno orodje, ki lahko mnoge 'vrn(ž)e nazaj v igro', kjer ponovno zbolijo in se 'zdravijo' znova in znova in znova.«

Ali torej antibiotiki življenje rešujejo ali ga ogrožajo? To vprašanje ima vedno dva odgovora. V urgentnih stanjih in pri reševanju kritičnih okužb imajo antibiotiki zagotovo nenadomestljivo vlogo in lahko rešujejo življenja.

Problem nastane ob pretirani ali neprimerni uporabi antibiotikov, zaradi katerih se pojavljajo odporni sevi, na katere pa antibiotična 'zdravila' ne delujejo več. Na fenomen odpornosti in hitrih mutacij bakterij je opozoril že A. Fleming, ki je odkril penicilin. Vendar je bilo odkritje preveliko, da bi se takrat ukvarjali z 'malenkostmi', zato se je antibiotike uporabljalo pretirano in neprimerno. Posledica danes je, da se pojavljajo novi, nepredvidljivi sevi bakterij, mutanti, na katere ne deluje noben antibiotik. Stane Benedetič se sprašuje naprej in postavlja pod vprašaj našo prehrano: »Imate odgovor, kdo bo v tekmi za življenjski prostor zmagal? Farmacevtska industrija ali biološki odziv mikrobiote? Kam nas pelje takšna tekma? Kakšna bo dediščina našim vnukom? Večina antibiotikov se v resnici sploh ne porabi v zdravstvu, temveč v živinoreji. Prek takšnega hiperprodukcijsko dobljenega mesa in mesnih izdelkov prehajajo odporni sevi tudi v ljudi, pojavljajo se mutirane odporne bakterije tudi v endogeni mikrobioti ljudi, ki sploh niso jemali antibiotikov. To pa je že zgodba za morebitna nepotrebna trenja zagovornikov in nasprotnikov mesne industrije in vegetarijanstva. Vegetarijanstvo ima lahko celo ključno vlogo za ohranjanje zdravega eksogenega in endogenega ekosistema v prizadevanjih za temeljno zdravje in dobro počutje zemljanov,« je neposredno nazoren Benedetič.

O tem, kaj bomo jedli, se bo vse bolj odgovorno odločal vsak posebej. Kot tudi o tem, kako se bo zdravil: »V interesu vsakega odgovornega zemljana je, da si lahko zagotavlja temeljno zdravje v sožitju z mikrobioto in uporabi tudi zdravljenje z antibiotiki, če je to za preživetje nujno potrebno. Resnica pa je tudi, da so lahko antibiotiki bistveno bolj učinkoviti, če se uporabljajo manj pogosto,« opozarja Benedetič in še enkrat poudarja, da je najpomembnejše za naše zdravje, da obvladujemo temeljno zdravje z naravnimi pristopi. In hkrati opozarja, da ni vse za vse: »Ker smo si ljudje zelo različni, so lahko tudi pristopi posameznika različni.«

»Odlično delujejo eterična olja, ki dinamično, aktivno in selektivno delujejo proti škodljivim mikroorganizmom in ne povzročajo odpornosti bakterij. So izjemen potencial v ohranjanju temeljne mikrobiote tako na koži kot tudi v telesu.« Stanko Benedičič


Toda kako naj presodimo, do kdaj si še lahko pomagamo z naravnimi sredstvi pred okužbo in kdaj je bolje preiti na antibiotike? Benedetič svetuje: »Predvsem je dobro prepoznati bakterijsko ali virusno okužbo. Pri virusnih je zdravljenje z antibiotiki brez pomena. Vedno priporočam obisk zdravnika, glede na diagnozo pa se potem lažje odločimo o načinu zdravljenja. Na primer: če gre za gnojno angino, je antibiotik obvezna izbira, če pa nas samo 'praska ali peče' v grlu, lahko uporabimo primerna eterična olja, povečamo vnos vitamina C, uporabimo nekaj bazičnih mineralov, se malo spočijemo in hitro bomo zdravi. Če bi se simptomi vlekli dlje časa, na primer 3–4 dni brez izboljšanja, bi bil ponovno čas za razmislek o antibiotikih. Naši družini je uspelo preživeti 20 let brez antibiotika, in tega ne pripisujemo sreči ali naključju, temveč izbiri za naravno temeljno zdravje, ki zagotovo zmanjša potrebo po antibiotikih na minimum.« V družini Staneta Benedičiča torej skrbijo za zdravo življenje in obenem preprečujejo nastanek večjih okužb s takojšnjo podporo telesa z naravnim pristopom – in očitno jim uspeva. Zanima me, kaj svetujejo staršem majhnih otrok in dojenčkov glede antibiotikov. »Če je mamica zdrava, praviloma ni težav pri dojenčkih, ker jih varuje mamin imunski sistem,« pravi Benedičič, ki dodaja: »Če zdravnik predpiše antibiotike, pa se držite naslednjih izhodišč:

1. Nujno uporabite antibiotike po navodilih zdravnika, tudi če simptomi izginejo predčasno. Tako preprečite morebitne rezistentne seve bakterij in ponavljanje simptomov.
2. Sočasno uživajte probiotike v različnih oblikah.
3. Nadaljujte s probiotiki vsaj en mesec po uporabi antibiotikov.
4. Uživajte izdatno količino naravnega vitamina C in matičnega mlečka.
5. Privoščite si tople kopeli z eteričnim oljem timijana, morskih soli, senenega drobirja.
6. Pazite na alergije na sonce in druge alergije; ko sanirate mikrobioto, je tveganje za alergije bistveno manjše.«

Če si vsake sezone prehladov brez antibiotikov še vedno ne znate predstavljati, le še opozorilo Staneta Benedičiča: »Iluzija o vsemogočnih zdravilih se lahko vrne kot bumerang. Antibiotiki z vsako uporabo postajajo manj učinkoviti. Več antibiotikov pomeni več odpornih sevov, manj varnosti za posameznika! Prej kot vsak osebno obvlada naravno temeljno zdravje, večjo učinkovitost antibiotikov prihranimo za starejša leta in morebitne hude urgentne simptome.«