Simbolično se znebite balasta: lezite na hrbet, noge naj bodo narazen, in globoko dihajte. Pri naslednjem vdihu skrčite desno nogo in jo potegnite k prsnemu košu. Nato jo spet iztegnite. Predstavljajte si, da pri tem ves nakopičen stres in negativne misli zdrsnejo iz telesa. Ponavljajte izmenično z levo in desno nogo, dokler se ne sprostite.

Točka pogleda

Če zvečer težko zaspite, pomaga okrogla nalepka na stropu. Pred spanjem minuto usmerjajte pogled nanjo, kar vas bo hitro pomirilo. Če vam dobro dene, lahko vajo uporabite tudi v službi (osredotočite se na stikalo za luč ali znak za požarni alarm). Z vajo se vam bo kmalu uspelo osredotočiti na kateri koli predmet v okolju in samodejno zdrsniti v sproščeno stanje.

Izklopite čute

Ko je stresa in norenja preveč, lahko z očmi in ušesi 'preklopite' na mirnejše čase. Sedite na mirnem kraju in roke najprej za trenutek položite čez ušesa, potem še čez oči. Po minuti kratkega odvzema senzorične sposobnosti čutila boste veliko mirnejši in bolj prizemljeni, kar bo osvežilo čute za ponovni zagon.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zmagovalca letošnjih talentov sta Edvard in Frida

Finale oddaje Slovenija ima talent je bil polen odličnih točk in presenečenj.

Hitro do moči

Vzdržljivostna vadba nas dolgoročno naredi odporne proti stresu. Nič ni narobe, če telovadite zvečer po službi – naredite toliko sklec ali poskokov, kot jih zmorete. Sledi naj kratek premor, nato vse skupaj še enkrat ponovite. Potem lezite, zaprite oči – in breme dneva naj pade z vas. Zapomnite si vodilo Baracka Obame iz njegove kampanje leta 2008. Po mnenju predsednika ZDA naj bi z vsako ponovitvijo pozitivnega prepričanja bolj verjeli, da je to res. Tako lahko na primer 'to mi ne leži' reprogramiramo v 'to bom že zmogel'. Takšen pogled vas ne le približa ciljem, ampak lahko tudi zmanjša raven stresa. Tako kot trditvi 'jaz sem močna' ali 'zadovoljna sem s svojim življenjem' oblikujeta pozitivna osebna prepričanja.

Preverite držo

Če dolgo vztrajate za pisalno mizo ali volanom, ste vse bolj napeti. Če prepoznate napetost, se ji lahko uprete, jo preprečite in nadzorujete. Opazujte se: so vaše dlani ali roke napete? Ramena zakrčena? Vrat trd? Tiščite zobe skupaj? Vsako uro v prisilni drži preverjajte kritična območja telesa, da se lahko še pravočasno razgibate in pretegnete.

15-sekundno sproščanje

Postopna sprostitev mišic po dr. Jacobsonu je eden najboljših načinov, da se znebite stresa. Ta vaja pomaga, da ohranite notranji mir v obdobju intenzivne živčnosti: iztegnite desno roko, stisnite dlan v pest in tako roko kot pest močno stisnite. Zadržite pet sekund. Izpustite. Stresite roko, ponovite vajo z drugo in čutite, kako stres počasi zapušča telo.

Dihanje v kvadratu

Se v stresnih položajih odzivate živčno? Vaja pomaga, da se pomirite in uredite svoje misli. Pri vdihu štejte do tri. Predstavljajte si črto, ki teče od spodaj navzgor. Nato zadržite sapo in spet štejte do tri. Navidezna črta naj bo pravokotna na stranico. Izdihnite – ena, dva, tri. Naslednja črta vodi navzdol. Premor – ena, dva, tri. Zadnja črta sklepa kvadrat. Z vsakim vdihom pa ste mirnejši.

Meditacija z mantro

Da vam misli ne bodo bežale po svoje, morate vso pozornost usmeriti v mantro. Za začetnike: udobno sedite, zaprite oči in ponavljajte zloge sa, ta, na, ma v ustaljenem ritmu. Vsaj eno do dve minuti jih izgovarjajte na glas, nato šepetaje, tiho in spet glasno. Pri vsakem zlogu palce pritisnite ob kazalec, prstanec in mezinec.

Kitajska masaža

Ko napetost vodi v glavobol in vpliva na zbranost, pomaga masaža akupunkturnih točk med obrvmi. Zaprite oči. S členkom desnega kazalca večkrat podrgnite gor in dol po točki. Počakajte. Osemkrat ponovite. Potem se z rokami pomanite po obrazu.

Možgani in občutki

Hitro vas bo pomiril pregled svojih čustev. »Kako se počutim?« se vprašajte. In: »Kdo sem jaz?« S tema vprašanjema so preučevali posameznike v študiji Univerzitetne klinike v Zürichu. Medtem so izmerili njihovo možgansko aktivnost. Izkazalo se je, da so trenutna čustva povezana z aktivnostjo amigdale. To področje možganov je zelo aktivno pri sovraštvu, evforiji in s stresom povezani tesnobnosti. Raziskovalci tako sklepajo, da lahko s čustvi sami uravnavamo možgansko aktivnost. Če smo torej razburjeni, a pozorni na to, kako se počutimo, lahko spremenimo trenutno stanje.