Še hitrejša pot do sitosti so pripravljena žita v obliki kosmičev, ki si jih natrosimo v krožnik, skupaj s skodelico mleka ali jogurta. V njih pogostokrat najdemo posušeno sadje, ki pa žal ni edini vir sladkorja. Pregled Zveze potrošnikov Slovenije je pokazal, da ima velika večina kosmičev v naših trgovinah preveč dodanega sladkorja.

Slovenci ne zajtrkujemo redno
Manj kot polovica Slovencev redno zajtrkuje, če kaj pojemo, pa so naši obroki osiromašeni, ob tem pa vsebujejo veliko preveč sladkorja in, kadar sežemo po salami in sirnih namazih, tudi preveč maščob. Mnogi že navsezgodaj ugriznemo kar v energijsko ploščico ali v rogljič. Ste vedeli, da se v dveh čajnih žličkah lešnikovega namaza, ki ga imajo za zajtrk najraje naši otroci, skrivajo kar štiri dodane čajne žličke belega sladkorja? Prehranjevanje s skritim sladkorjem na čelu kajpak vodi v debelost in sladkorno bolezen tipa 2.

Kosmiči pod drobnogledom
Žita so bogat vir vlaknin, vitaminov skupine B in železa. Če jih uživamo s posnetim mlekom in jogurtom, v organizem vnesemo tudi beljakovine, ki pomagajo uravnavati ustrezno raven glukoze v krvi. Poleg tega že sama žita vsebujejo več beljakovin kot mesni barjeni izdelki, na primer hrenovke, posebne salame in paštete, zaradi česar jih dietologi toplo priporočajo za zajtrk. Vendar pa vsi žitni izdelki niso vredni naših denarcev, saj se nekateri dobesedno kopajo v sladkorju, pa tudi v dodanih maščobah, prehranskih vlaknin pa skorajda nimajo.

Manj je bolje!

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Glavna sestavina pripravljenih žitnih izdelkov za zajtrk so ogljikovi hidrati. Tudi v testiranih vzorcih jih je bilo veliko, a za presojo, ali je izdelek ustrezen kot zdrav obrok, je pomembno, kolikšen je delež različnih oblik sladkorja v ogljikovih hidratih. Poleg naravnega je lahko sladkor dodan v obliki glukoze, fruktoze, dekstroze, maltoze, medu, karamele, čokolade in sladnega ekstrakta (iz ječmena). Veliko testiranih vzorcev je vsebovalo preveč takšnih sladkorjev, nekateri so imeli tudi preveč maščob.

Po drugi strani pa je dobro, če imajo žita čim več prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na naše telo, predvsem na prebavo. Živilo, bogato z vlakninami, mora vsebovati 6 gramov vlaknin v 100 gramih. Med testiranimi žiti je bila ta meja velikokrat presežena, le dva vzorca žit sta vsebovala premalo vlaknin.

Zakaj so kosmiči hrustljavi?
Kosmiče izdelujejo iz oluščenih in neoluščenih žit po posebnem tehnološkem
postopku, v katerem jih obdelajo s paro, da jih lahko režejo in valjajo v obliki
kosmiča. »Musli« je vsak izdelek, narejen iz poljubne mešanice žitnih in drugih kosmičev, sadja in drugih sestavin. Na nekaterih škatlah s kosmiči lahko preberemo izraze, kot so »ekstrudirani«, »ekspandirani« in »hrustljavi« (»crispy«). Ekstrudirane in ekspandirane izdelke izdelujejo iz zdroba ali moke žit, koruze in riža ter z dodatki, ki omogočajo oblikovanje in v drugem primeru napihovanje. A nas privlačijo predvsem hrustljavi kosmiči. Hrustljavost dosežejo z dodatki, kot so sladkor in hidrogenirane maščobe, ki povzročajo največ sodobnih civilizacijskih bolezni. 

Nasveti za nakup zdravih kosmičev
Lahko bi zapisali dolg seznam že testiranih kosmičev, a je, ker imamo različne okuse, lažje, če si zapomnimo, na kaj moramo biti pri nakupu žitnih kosmičev pozorni:

- Oglejmo si hranilno tabelo in izberimo izdelke, ki vsebujejo manj sladkorja, več vlaknin in manj maščobe.
- Dolg seznam sestavin pogosto pomeni tudi več sladkorja.
- Vedno lahko najdemo izdelek, ki nima nič dodanega sladkorja.
- Navadni kosmiči so najcenejši in vsebujejo najmanj sladkorja. Dodatke, ki so nam všeč, lahko primešamo sami: oreščke, semena, suho in sveže sadje.
- Musliji z dodano čokolado imajo največkrat veliko preveč sladkorja.
- Musliji s sadjem in oreščki imajo običajno več vlaknin, vendar pa nekateri tudi veliko sladkorja.

- Zavoljo zdrave telesne teže moramo upoštevati priporočeno porcijo, ki ustreza trem do petim velikim žicam kosmičev. Žit ne moremo kar usipati na krožnik.
- Ne pozabimo, da so tradicionalna živila za zajtrk, kot so kos polnozrnatega kruha, kaše in polenta, odlična in zdrava izbira brez trohice sladkorja, pa še cenejša so.

Pripravimo si svoje kosmiče
Hrustljavo mešanico kosmičev, imenovano granola, si zlahka pripravimo sami. Ni ravno poceni, še posebej ne, če uporabimo žitne kosmiče iz ekološke pridelave, a bomo vsaj vedeli, kaj jemo.

Potrebujemo ovsene, ržene, pirine, pšenične in ječmenove kosmiče, različna
semena, od bučnih do sezamovih, oreščke vseh vrst ter brusnice, rozine ali drugo kandirano sadje.

Mešanici kosmičev dodamo od 15 do 20 odstotkov semen in oreščkov. Po želji jih osladimo z žlico medu ali javorjevega sirupa. Dobro premešamo in približno 45 minut pražimo v pečici pri 130 stopinjah Celzija. Vmes večkrat premešamo. Ohlajeno mešanico hranimo v tesno zaprti posodi ter v hladnem in temnem prostoru, da se kosmiči ne navlažijo. Suho sadje dodamo tik pred serviranjem.