Alergija na hrano sproži takojšen odziv imunskega sistema in se izrazi skozi izpuščaje, otečenost in rdečico, intoleranca pa povzroči prebavne težave (simptomi lahko nastopijo šele po 72 urah), ki se kažejo z napihnjenostjo, glavoboli, drisko …

Intoleranca ni milejša oblika alergije

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Ko govorimo o intoleranci in alergijah (naj gre za hrano, cvetni prah ali premaze za pohištvo), se moramo zavedati, da gre za dva popolnoma različna odziva. Alergijo zelo hitro opazimo, saj se naše telo nanjo odzove zelo burno (otekanje telesa, nezmožnost dihanja, izpuščaji …) in po navadi moramo ob alergijski reakciji takoj poiskati zdravniško pomoč.

Intolerance pa so potuhnjene – pokažejo se lahko šele po treh dneh, tednu ali celo daljšem časovnem obdobju. Vendar jim je skupno eno – če bomo živila, na katera smo alergični ali intolerantni, še vedno vnašali v svoje telo, bomo ogrožali svoje zdravje. Pri alergiji bo odziv tako močan, da si živil, na katera smo alergični, ne bomo privoščili. Pri tistih, na katera smo (le) intolerantni, pa je drugače – z njimi lahko živimo, a se ob njihovem zaužitju počutimo vse slabše. Postanemo lahko intolerantni še na druga živila in snovi v naši okolici, saj telo vse slabše predeluje vse, kar vnesemo vanj, vse skupaj pa nas lahko pripelje do avtoimunskih bolezni in debelosti.

»Pri alergiji že z majhnim vnosom na primer določene hrane povzročimo imunsko reakcijo, ki vpliva na različne telesne organe, in s tem lahko povzročimo različne simptome, v redkih primerih tudi življenjsko ogrožajoče,« nam je povedala zdravilka in bioresonančna terapevtka Darja Vrbanc. »Intoleranca na hrano se nanaša na težave pri prebavi določene hrane,« je razložila razliko v odzivu telesa pri preobčutljivosti na določena živila Alja Dimic, certificirana prehranska terapevtka, in dodala: »Simptomi prehranske intolerance po navadi trajajo več časa (tudi 48 ur po zaužiti hrani) kot alergije na hrano (te nastopijo hitro po zaužitju). Najpogostejši simptomi prehranske intolerance so: napihnjenost, glavoboli, migrene, izcedek iz nosu, bolečine in krči v trebuhu, težave z odvečnimi plini, razdražljivo črevesje, kašelj, nervoza in živčnost, nerazpoloženje, omotica …«

Encimi, kam ste se izgubili?

»Intoleranca najpogosteje nastane zaradi pomanjkanja določenega encima; za prebavo hrane so namreč potrebni encimi, in če katerega od potrebnih encimov nimamo, nastopi prehranska intoleranca. Na primer ljudje, ki nimajo encima laktaze, ki predela mlečni sladkor laktozo, so intolerantni na mleko in mlečne izdelke. Encim laktaza razgrajuje mlečni sladkor, laktozo, v manjše molekule, ki se lahko v telesu razgrajujejo dolgo časa in se skozi stene črevesja ne morejo absorbirati v kri. Velike molekule hrane tako ostanejo v črevesju, kjer zavrejo, povzročajo krče, napihnjenost, drisko in pline. Ljudje z alergijo na mlečne beljakovine imajo podobne simptome kot ljudje, ki so na mlečni sladkor intolerantni, v obeh primerih pa je smiselno mleko črtati z jedilnika. Živila, ki so najpogosteje povezana s prehransko intoleranco in alergijo, so mlečni izdelki, žitarice z glutenom (celiakija), zelje, fižol, citrusi, sladila, kemikalije in strupi v hrani, kivi, arašidi, soja, jajca … Veliko otrok je intolerantnih tudi na fruktozo, sadni sladkor (imajo krče, driske in jih močno napenja),« pravi Alja Dimic. Vendar ste prav vi lahko intolerantni na popolnoma drugo stvar, meni so na primer našli intoleranco na ingver, moji hčerki pa na ajdo – dve sicer zdravi in priporočljivi živili, ki najinima telesoma delata le škodo.

Darja Vrbanc poudarja, da intolerance oziroma preobčutljivosti na različne snovi naraščajo in na žalost niso omejene le na hrano oziroma živila: »Predvsem bi poudarila obremenjujoče dejavnike iz okolja oziroma razne toksine iz okolja, ki jih lahko vnesemo v telo že z vdihom onesnaženega zraka, z uživanjem živil, ki vsebujejo pesticide, aditive itd., zato uživajmo čim bolj zdravo, neoporečno hrano in vodo, gibljimo se na svežem zraku, tudi v zimskem času zračimo prostore, bodimo dobre volje in optimistični, ker ima stres zelo velik vpliv na zdravje.« Torej so recepti tako preprosti, da bi nam jih lahko povedala že naša babica. Pa vseeno je prav intolerance zelo težko ugotoviti – nekaj napenjanja in črvičenja v želodcu, glavobol in slabša koncentracija, le kako naj vemo, da je za to res krivo neko živilo, ki smo ga pojedli morda že predvčerajšnjim? Prav pri alergijah in intolerancah se bolje kot aparati v zdravstvenih domovih izkažejo metode, kot so bioresonanca in računalniška diagnostika telesa, ki intoleranco ne le ugotovijo, temveč tudi izničijo. »Bioresonančni postopek Mora je specializiran za iskanje snovi, ki so nekoristne za zdravje posameznika. Lahko jih celo izmeri oziroma količinsko opredeli lestvico vseh preobčutljivosti ter jih z bioresonančno terapijo izniči,« opisuje bioresonančni postopek Mora Darja Vrbanc, Alja Dimic pa je računalniško diagnostiko telesa opisala tako: »Iz krvi stestiramo več kot 170 vrst različne hrane. To nam pokaže, katerih encimov nam primanjkuje za prebavo določene hrane. Ta živila nato iz prehrane preprosto izpustimo. Po določenem času, ko nekega živila, na katero smo danes intolerantni, ne uživamo, lahko ta intoleranca izzveni. Po določenem obdobju, ko tega živila ne uživamo, ga postopno spet lahko uvedemo v prehrano, le pretiravati ne smemo z njim.« Če boste torej imeli srečo, boste spet lahko s prijateljico občasno zavili na belo kavo in rogljiček.

Intolerance imamo vsi

Obe strokovnjakinji sta potrdili, da za intolerancami trpimo prav vsi – v svojih dolgoletnih praksah nista spoznali niti enega človeka (četudi je bil videti zelo zdrav), ki ne bi bil na nič intoleranten. Ali torej vklapljamo alarm brez vzroka ali je pametno, da prisluhnemo svojemu telesu in s krožnika odstranimo živila, ki mu ne ustrezajo? »Tako pri alergijah kot pri intolerancah lahko nastopi reakcija oziroma odziv telesa, ki se kaže na primer v obliki izpuščajev, kolik, driske, glavobolov, migren, slabega razpoloženja, astme, sindroma vzdraženega črevesja, različnih vnetij telesa (največkrat v obliki koprivnice),« pravi Vrbančeva, Dimičeva dodaja: »Z intoleranco na določeno živilo lahko pride tudi do pridobivanja kilogramov, prav vsi simptomi pa se stopnjujejo v vse več alergij in vodijo do avtoimunskih obolenj, hormonskega neravnovesja, do močno oslabljenega delovanja imunskega sistema in drugih kroničnih težav.« Ali se bomo posvečali svojim intolerancam, je torej naša stvar. Obe strokovnjakinji nas spodbujata k temu, da krepimo svoje telo – močnejši, kot je naš imunski sistem, manj težavno se bo naše telo odzivalo tako na stres kot na kosilo ali cvetni prah.