Če želimo vztrajno in dosledno slediti telovadnemu in prehranjevalnemu režimu, ki nam bo dvignil samozavest v kopalkah, se moramo najprej v glavi dobro pripraviti nanj. Zbrati moramo pogum in začeti, biti moramo vztrajni, usvojiti moramo določeno miselnost, odpovedati se moramo pregreham, se jasno osredotočiti na cilj in odmisliti vse neprijetnosti, ki spremljajo obdobje privajanja na vadbo in drugačno prehrano. Močno telo dosežemo z močnim umom, in da letos ne bi skrenili z začrtane poti, vam predstavljamo nekaj znanstveno potrjenih metod, ki bodo vaš um osredotočile na tisto, kar želite doseči. 

Težava: prevelika želja po sladkem

Kadar se odločimo za dieto ali bolj zdrav način prehranjevanja, je ena najtežjih stvari odpovedati se pregreham, s katerimi se tako radi potolažimo ali razvajamo. Četudi si odločno rečemo ne, se včasih težko upremo kepici sladoleda na vroč poletni dan, čokoladi ali čemer koli drugemu, kar nas razvaja. A se da, čeprav se nam zdi nemogoče. Psihologi z univerze v Kaliforniji so namreč nedavno izvedli raziskavo, ki je pokazala, da lahko ljudje z lažnimi spomini potvorimo svoje občutke glede določene hrane. Psihologi so si za potrebe raziskave izmislili zgodbo, kako je bilo prostovoljcem v raziskavi v otroštvu slabo zaradi jagodnega sladoleda, in zahtevali, da jo prostovoljci zapišejo z vsemi podrobnostmi, značilnimi za njihovo otroštvo. Vsak si je torej sam zamislil svojo zgodbo o tem, kako mu je bilo slabo zaradi jagodnega sladoleda. Po tem je kar 41 odstotkov sodelujočih verjelo, da je zgodba resnična, in dejalo, da bi zavrnili jagodni sladoled, če bi jim ga ponudili. Podobno tehniko so raziskovalci uporabili tudi za prepričevanje posameznikov, da imajo radi zelenjavo in si jo želijo jesti.

Vaja: Ustvarite lažni spomin v povezavi s tisto pregreho, ki se ji najtežje uprete. Če se tej pregrehi želite upreti le začasno in se bojite, da bi popačenje spomina o njej za vedno pustilo posledice, pa se prepričajte, da je bila zelenjava v otroštvu za vas najljubša hrana in kako zelo radi ste jo jedli.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tekmovalec slovenskega MasterChefa prvič postal očka

Žiga Škvorc, ki je v deveti sezoni oddaje MasterChef Slovenija osvojil tretje mesto, je pred dobrim tednom dni prvič postal očka.

Težava: nizek prag bolečine

Najpogosteje nad telovadbo obupamo zato, ker je pač pretežka. Bolečina in telesni napor, ki jo spremljata, sta pogosto premočna, zaradi česar je telovadba mučna izkušnja, ki jo neradi ponavljamo. Seveda vemo, da bo z več ponovitvami lažje, a to ne zmanjša bolečine, ki nas spremlja na začetku. Po rezultatih raziskave Univerze Severne Karoline si je prag bolečine mogoče dvigniti s preprostimi vajami. Slike možganov so pokazale, da se naši možgani na bolečino odzivajo tako, kot od njih pričakujemo. Če se torej že vnaprej pripravimo, da bomo izkusili zmerno bolečino, bolečino kot tako tudi zaznamo. Če pa smo prepričani, da nas bo nekaj zelo bolelo, bodo naši možgani zaznali večjo bolečino. Raziskava, pri kateri so prostovoljce zbadali v noge, je to tudi dokazala. Tisti, ki so jim povedali, da jih bo malo bolelo, niso tarnali nad bolečino, tisti, ki so jim napovedali hude bolečine, pa so takšne tudi potrdili.

Vaja: Preden se odpravite v telovadnico ali h kateri koli drugi vadbi, si postavite stvarna pričakovanja glede bolečine in napora. Bolj kot boste vadbo v glavi napihnili v muko, bolj mučna bo za vas. Iskreno je večina našega odpora do telesnih naporov posledica pretiravanja v naših glavah.

Težava: popustljivost

Vztrajanje pri tistem, kar smo si zadali, zahteva enako mero navdušenja in prepričanja, kot smo ga imeli na začetku. Da bomo vztrajali pri strogem dietnem in vadbenem režimu, moramo torej ves čas verjeti vanj in njegove rezultate, čeprav jih še ne vidimo, počutimo pa se vse bolj izmučeni. Seveda je v takem stanju težko verjeti, da moramo vzljubiti svoj pot in bolečino v mišicah, ker to pomeni, da smo naredili nekaj dobrega za svoje telo. A verjeli ali ne, če boste pri teh izjavah kimali, namesto odkimavali ali zgolj trmasto stiskali zobe, boste vanje tudi zares začeli verjeti. Univerza v Ohiu je namreč leta 2003 izdala študijo, ki potrjuje, da kimanje med poslušanjem mnenj, ki jim verjamemo ali hočemo verjeti, veliko bolj okrepi našo vero v njih. Trdneje jim verjamemo in veliko težje odstopimo od njih.

Vaja: Ko vas med vadbo vaditeljica spodbuja z besedami, da je trenutna bolečina zgolj pot do uspeha, ko se med tekom prepričujete, da uživate v njem, ali ko berete članek o tem, kako škodljiv je sladkor, pri tem vztrajno kimajte. Bolj vneto kot boste kimali, bolj boste tem vodilom verjeli in jih vzeli za svoje.

Težava: slaba samopodoba

Ne glede na to, kako zelo se trudimo z dietami in telesno vadbo, pravega zadovoljstva s svojim telesom ne bomo dosegli, dokler ga ne bomo sprejeli takšnega, kot je. Poznamo različne tipe postav, in naj si še tako trudite preoblikovati stegna in zadnjico, bodo ti vedno nekoliko izstopali, če imate postavo v obliki hruške. Pomembno se je torej pobotati s tistimi deli našega telesa, ki nam niso najbolj všeč. Treba je telesu odpustiti, če hočete, premagati jezo in žalost zaradi njegove nepopolnosti, da bi ga lahko v popolnosti sprejeli. Tako vsaj pravijo strokovnjaki Raziskovalnega centra v Columbusu, Ohio, ki so leta 2003 spremljali ženske pri sprejemanju telesa po odstranitvi rakavih dojk. Najbolj jim je pri premagovanju negativnih čustev do lastnega spremenjenega telesa pomagalo pisanje pisem svojim dojkam. Da, tako je. Tistemu delu, zaradi katerega se same sebi zdijo najbolj nepopolne. Spet neka druga študija je prav tako pokazala, da pisanje pomaga pri premagovanju negativnih čustev do ljudi, stvari ali dogodkov. Pisanje ima torej terapevtski učinek.

Vaja: Sedite, vzemite si čas in svojemu telesu (ali delu telesa) napišite pismo. Povejte, kaj in zakaj vas moti, in kaj vse počnete, da bi to popravili ali prikrili. Nato se osredotočite tudi na to, kaj te nepopolnosti vašega telesa v vaše življenje prinesejo dobrega. Širša stegna in zadnjica, denimo, zmanjšajo vaše tveganje za nastanek sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni. Pobotajte se s telesom, odpustite mu, da je nepopolno, in ga vzljubite.

Težava: ni energije za vadbo

Vsaj tako pogosto pravimo v bran temu, da smo premalo telesno dejavni. In čeprav je to po navadi res, je še pogosteje plod našega pomanjkanja motivacije. Čeprav nas stres delovnega dne in vse nevšečnosti, ki se navadno zgrnejo na kup ravno ob nepravem času, močno odvrača od tega, da bi čas namenili še vadbi, nam bo ta v takih primerih pogosto služila tudi kot protistresna terapija. Da bi se v tovrstnih utrujenih dneh veliko raje spravili k telovadbi, strokovnjaki svetujejo, da si priskrbite družbo. Po raziskavi iz leta 2000 ženske, ki se uspešno spopadajo s stresom, to navadno počnejo v družbi. Med ženskim druženjem se namreč sprošča hormon oksitocin, ki nas pomirja in blaži stres. Ta proces poganja prazgodovinska težnja k preživetju vrste, zaradi česar smo ženske v parih ali skupinah sposobne premagovati večje ovire in napore.

Vaja: Kadar se nadvse težko po stresnem dnevu spravite k telesni dejavnosti (čeprav veste, da bi morali telovaditi, ker že dolgo niste), pokličite prijateljico in se dogovorite za skupno vadbo. Druga drugi bodita vzpodbuda.