Vsaka sapica jih položi v posteljo, kjer preživijo nekaj precej mučnih dni. A s pomočjo prijateljice narave, z izbranimi zdravilnimi zelišči v ustrezni kombinaciji, bi prav lahko vse to omilili, če že ne preprečili.

Že naše babice so svojim otrokom dajale zelišča, kadar so začeli kašljati in jim je teklo iz nosu. Marsikdo se spomni enakega ukrepanja staršev (na kmetih), kakor ga je navedla gospa C.: »Kadar sem zbolela, dobila vročino, izgubila apetit, včasih so me zraven bolele glava in tudi vse mišice, mama ali oče nikoli nista klicala zdravnika. Mama je ukazala, da moram v posteljo, dobivala sem samo razne čudne čaje. V postelji sem ostala, dokler se mi apetit ni povrnil in je vročina padla. Zdravil nisem nikoli jemala. Nihče se ni obremenjeval, ali imam virozo ali pa gripo, vedno je bil postopek enak, tudi pri vseh mojih bratih in sestri. Morda tudi zato nismo bili prav pogosto bolni.«

Antibiotiki za vse?

Tako je bilo pred nekaj desetletji v kmečkem okolju. V mestih pa so otrokom dajali zdravila (»čudežne« antibiotike), o zdravilnih zeliščih ni bilo govora. Napredna medicina je bila zakon, zeliščarstvo pa zgodovina, o njem so govorili s prizanesljivim nasmeškom. Danes vse bolj ugotavljamo, da je Kosobrinovo sporočilo, po katerem »za vsako bolezen rož'ca raste«, verjetno čista resnica. Ljudje spet vse bolj posegamo po zdravilnih zeliščih, saj se je pokazalo, da smo močno precenjevali sposobnosti antibiotikov. Jemali smo jih tudi, kadar jih nismo potrebovali, zato so danes bakterije prilagojene nanje, se ves čas spreminjajo in nam ne dovolijo, da bi se pozdravili.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Bolezen na bolezen. Druga gospa, recimo ji Danica, pripoveduje zgodbo o stalnih prehladih, ki jim je pogosto sledilo vnetje sinusov: »Čim so se začeli hladni dnevi in sem tudi ponoči puščala okno v spalnici odprto, je bil zjutraj moj nos zamašen. Vedela sem, da se mi bodo zamašile tudi obnosne votline, začela me bo boleti glava, iztekala mi bo gnojna sluz, na koncu pa bom obležala in se zdravila z antibiotiki. To se je redno ponavljalo, vedno je bil scenarij enak, vsako leto vsaj enkrat ali dvakrat. Dokler nisem nekega dne pazljivo prebrala, kaj piše na listku, priloženem antibiotiku. Med drugim je pisalo, da imaš lahko zaradi pogostega jemanja antibiotikov rumene zobe. Prav zato sem se odločila vzeti stvari v svoje roke. Začela sem raziskovati in našla kar nekaj zdravilnih rastlin.« Danica odtlej ni uživa več antibiotikov. Ji jih tudi ni treba, ker se je zavarovala z zelišči. Ugotovila je, da tudi tako napreden evropski narod, kot so Nemci, že desetletja prisega na zdravila iz zelišč, torej iz narave. Zdaj jih uživajo vsi člani njene družine, vključno z vnuki.

Mešanica iz narave. Zdravilne rastline, ki nam lahko pomagajo, kadar nas napade prehlad, se nam zamaši nos in nam grozi, da se bo bolezen razvila še v kaj hujšega, so: rumeni svišč, jeglič, kislica, črni bezeg in navadni sporiš. Učinkovine iz vseh teh zdravilnih rastlin skupaj učinkujejo sistemsko: pri nahodu preprečujejo, da se nos zamaši oziroma že zamašen nos odprejo, blažijo znake prehlada, preprečujejo vnetje srednjega ušesa in tudi vnetje sinusov ter morda še kakšne težave, ki bi se lahko razvile iz tega. Če pa smo že globoko v razvoju bolezni, nam bodo te rastline pomagale, da bo bolezen potekala v milejši obliki in da jo bomo hitreje preboleli.

Rumeni svišč in jeglič (Gentiana lutea) so ljudje že v daljni preteklosti uporabljali za izboljšanje apetita, pri prebavnih motnjah in driskah, pa tudi pri vnetnih boleznih in okužbah dihal. Za te je koristna predvsem korenina. Novejše raziskave so pokazale, da pospešuje izločanje sluzi, da jo razredči in s tem omili težave z dihanjem ter odpre nosne votline. Poročajo tudi, da zmanjša znake alergij, pomaga pri rdečih in otečenih očeh, hkrati pa krepi oziroma izboljša delovanje jeter in ledvic. Za prehlade je pomembno predvsem to, da redči sluz in pospešuje njeno odvajanje ter da učinkuje proti virusom in bakterijam.

Cvet jegliča (Primula veris) vsebuje snovi, ki učinkujejo kot ekspektorans, kar pomeni, da spodbuja izkašljevanje sluzi. Od nekdaj so ga uporabljali pri vnetjih sapnice, pri prehladih, kašlju in astmi ter za pomoč pri številnih drugih težavah (putika, razdražljivost, nespečnost, na primer). Najpogosteje so ga uporabljali pri kašlju, ker lajša izkašljevanje, pomaga pri bronhitisu, alergijah in astmi. Vsebuje saponine in flavonoide ter sodi v skupino antioksidantov.

Kislico (Rumex acetosa) pozna vsak otrok, ki se poleti giblje zunaj na travniku. Od nekdaj so jo tako otroci kot odrasli radi žvečili, ker ima prijeten, osvežilen okus. V ljudskem zdravilstvu so jo uporabljali pri pomanjkanju apetita, zastajanju vode, čiščenju krvi. Pri vnetem grlu so priporočali grgranje čaja iz kislice, zdravil je tudi zoprne razjede v ustni votlini, afte. Sok iz mladih listov učinkuje proti bakterijam, zmanjšuje vnetje, otekanje in bolečine, zmanjša tvorbo sluzi. Kislico so uporabljali (in jo še vedno) tudi v kulinariki. Učinkovanje snovi iz kislice je dokazano s kliničnimi raziskavami, in sicer za zdravljenje alergij, bronhitisa, sinusitisa in celo kot pomoč pri zdravljenju rakavih bolezni.

Cvetovi črnega bezga (Sambucus nigra) imajo zdravilne lastnosti pri bronhitisu, gripi, prehladih in kašlju, ki pogosto spremlja omenjene bolezni. Bezgov čaj je učinkovit za odstranjevanje strupov iz telesa. Vsebuje vitamina A in C in je tako rekoč nepogrešljiv pri zdravljenju gripe in prehladov. Več zgodb iz preteklosti pripoveduje o tem, kako so si, ko zdravil ni bilo, pri epidemijah gripe pomagali z bezgovim čajem in sokom. Cvet bezga vsebuje snovi, ki pomagajo zdraviti herpes. Sicer pa tudi znižuje povišano telesno temperaturo, zmanjšuje vnetje in pospešuje pretok krvi. Koristnost bezga dokazuje tudi kar precej znanstvenih raziskav. Med drugim so ugotovili, da njegove snovi učinkujejo proti virusu H1N1 (ki povzročajo svinjsko gripo), tako da se nalepijo nanj in mu preprečijo vdor v zdravo celico. Dokazali so tudi njegove učinke proti vnetju.

Navadni sporiš (Verbena officinalis) je uporaben pri zdravljenju bolezni dihal, jeter in ledvic, lajša glavobol, znižuje povišano telesno temperaturo, pomaga pa tudi pri čustvenih težavah, utrujenosti, depresiji, prebavnih motnjah in težavah s kožo.

Nemški strokovnjaki so združili vse naštete zdravilne rastline oziroma izvlečke iz njih v skupno zdravilo (sinupret), ki se uporablja že več kot 75 let, danes pa je vodilno zdravilo pri nahodu in sinusitisu. Preden so ga, na primer, Američani sprejeli, so naredili obsežne raziskave, da bi preverili njegovi varnost in učinkovitost. Ugotovili so, da je zelo učinkovit pri prehladnih obolenjih, pri vnetih sinusih, pa naj gre za akutno ali kronično vnetje, tudi pri vnetjih spodnjih in zgornjih dihalnih poti ter pri kroničnem bronhitisu.

Učinkovitost so preverjali še v številnih drugih raziskavah in povsod prišli do podobnih sklepov. Večkrat je bilo dokazano, da mešanica učinkovin iz naštetih zdravilnih zelišč uničuje tako gram pozitivne kot tudi gram negativne bakterije in, kar je še posebej zanimivo, da je učinkovita pri uničevanju MRSA, ene najhujših bakterijskih okužb, saj je ta bakterija odporna že proti številnim antibiotikom. Poleg tega mešanica učinkovin iz zdravila učinkuje proti virusu parainfluence in respiratornemu sincicijskemu virusu.