Vidim, da so na policah v prodajalnah na voljo tudi mlečnokislinsko fermetnirani sokovi, pa živila, obdelana s kaskadno fermentacijo. Je to podobno ali so kakšne razlike v učinkih?

Peter iz Lukovice

Odgovor:

Mnoge sodobne oblike predelave osiromašijo živila. Mlečnokislinska fermentacija pa je zelo dragocen proces, s katerim postanejo živila boljša, kot so bila. Seveda niso vsi fermentirani izdelki enakovredni, zato je dobro poznati razlike.

Tradicionalna mlečnokislinska fermentacija

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Mlečnokislinsko fermentirana hrana je stara toliko kot človeštvo. (In verjetno še več). Vsaka kultura ima svoja priljubljena fermentirana živila, v Aziji je to kimči, na Japonskem miso in tempeh, v centralni Aziji kefir, v Evropi kislo zelje, repa, sirotka ...

Bistvo zgodbe je v tem, da lahko koristni mikroorganizmi predelajo veliko živil (od zelenjave, sadja, stročnic, žit, zelišč, začimb do mleka, kruha …) in jih tako naredijo bolj prebavljiva ter bogata z desnosučnimi mlečnimi kislinami. Fermentirana živila so tudi prehransko bogatejša, ker med fermentacijo nastajajo različni vitamini in se razmnožujejo koristni mikroorganizmi.

Večkratne koristi

Vsi omenjeni izdelki vsebujejo koristne mlečnokislinske mikrobe (če živila ne pasteriziramo) in desnosučne mlečne kisline, kar podpira ravnovesje črevesne flore. Zato omogočajo nemoteno prebavo, razgradnjo in absorpcijo vitalnih snovi iz zaužite hrane v telo. Koristnejši pa so takšni, ki vsebujejo boljše seve in razvijajo več desnosučne mlečne kisline. Molkosan je denimo koncentrirana sirotka, ki je cepljena s posebnimi sevi, da lahko razvije tudi desetkrat več desnosučne mlečne kisline od navadne sirotke.

Današnja hrana postaja vse bolj onesnažena. Če so živila fermentirana, so tudi čistejša, saj lahko nekateri sevi koristnih mikroorganizmov nase vežejo in nevtralizirajo strupe ter celo kancerogene snovi, ki so morebiti prisotne v živilu.

Mlečnokislinsko fermentirana živila so tudi lažje prebavljiva, pa ne samo zaradi desnosučne mlečne kisline in mlečnokislinskih mikrobov, temveč tudi zaradi številnih prebavnih encimov, če živil seveda pred zaužitjem ne pregrevamo. Na ta način tudi telo ne »troši« preveč lastnih prebavnih encimov.

Z mlečnokislinsko fermentacijo odstranimo tudi fitinsko in oksalno kislino, ki zavirata naš izkoristek rudnin iz živil. Zato iz fermentiranih živil telo veliko lažje počrpa kalcij, magnezij in druge dragocene rudnine.
Več mlečnokislinske fermentacije omogoča tudi boljšo zaključno obdelavo živila ter večje vsrkavanje vitaminov in rudnin. Tako se izboljša preskrba telesa z železom, kalcijem, magnezijem, cinkom, z nekaterimi vitamini skupine B itn.

Od 70 do 80 odstotkov imunskega sistema je v črevesju, zato s takšnimi živili neposredno podpiramo imunski sistem. Ste vedeli, da številne mlečnokislinske bakterije učinkujejo tudi kot naravni antibiotik in direktno onemogočajo patogene bakterije?

Kot vidite, mlečnokislinsko fermentirana živila skrbijo za čiščenje, razkisanje, rast in regeneracijo telesa. To pa je pogoj, da se lahko ubranimo številnih težav zaradi zakisanosti in zastrupljenosti telesa, kot so alergije, kandida, padec imunosti, osteoporoza, slabokrvnost, diabetes, težave z ožiljem in srcem …, rak.

Kaskadna mlečnokislinska fermentacija

Blagodejnost mlečnokislinske fermentacije je izziv za mnoge raziskovalce. Posvečajo ji čedalje več raziskav in razvoja. Leta 2004 je bil tako patentiran nov način mlečnokislinske fermentacije – t. i. kaskadna fermentacija.

To je nadgradnja običajne fermentacije, kot jo poznamo iz preteklosti. Razvil jo je dr. Niedermaier, gre pa za postopek večkratne mlečnokislinske fermentacije ekološkega sadja, zelenjave, oreščkov in začimb. Z njo dosežejo veliko več kot pa z navadno fermentacijo.

Koncept kaskadne fermentacije je nastal z opazovanjem prebave hrane v človeškem telesu. Ta med drugim poteka v več kaskadah in je uspešna le, kadar se hrana fermentira v prisotnosti desnosučne mlečne kisline, ki je tudi pomembna sestavina krvne plazme pri zdravih ljudeh. Bolnim desnosučne mlečne kisline primanjkuje, več imajo levosučne. Kadar pa je več te, pa se začne zatikati pri prebavi zaužite hrane in telesu začne primanjkovati čedalje več dragocenih snovi. Kaskadno fermentirani pripravki so zaradi tega zelo učinkovita pomoč za bolne ljudi.

Končni izdelek kaskadne fermentacije, npr. v primerjavi z navadno mlečnokislinsko fermentiranimi živili, vsebuje veliko visoko biorazpoložljivih vitalnih snovi. Povedano drugače, osnovne surovine živila so optimalno razgrajene na takšne osnovne gradnike, ki jih telo zlahka prepozna in vsrka skozi črevesje. Poleg desnosučne mlečne kisline kaskadno fermentirani pripravki vsebujejo esencialne aminokisline, di-, tri- in oligopeptide, več kot 500 polifenolov, flavonoide, vitamine, minerale, encime itn.

Tako celica dobi hranila, ki bi jih telo lahko predelalo le, če bi bila naša prebava idealna. Na žalost je vse več ljudi daleč od tega idealnega scenarija, zato so tudi celice večine zahodnjakov čedalje bolj izčrpane in utrujene.

Eden od pomembnih pozitivnih učinkov jemanja kaskadno fermentiranega pripravka je prav hiter dvig energije v vseh telesnih celicah. Uživanje kaskadno fermentiranega regulata po metodi dr. Niedermaierja je namreč dokazano dvignilo energijo celice (ATP) za 180 odstotkov v šestih do osmih tednih. Ko pa ima celica dovolj energije, jo bo imel tudi organ, v katerem deluje.

Vrnitev h koreninam

Naši predniki so uživali zelo veliko naravno fermentiranih izdelkov. Čas je, da se iz obdobja popolne sterilnosti vrnemo k sodelovanju z dobrimi mikrobi. Ti nam namreč veliko bolj pomagajo kot antibiotiki.