Prdenje je med dobro vzgojenimi ljudmi kratko malo prepovedana tema. Lahko bi celo rekli, da so tovrstni pogovori nezaželeni kot prdec v cerkvi. A nas to seveda ni ustavilo. Pravzaprav nam je dalo veter v krila.

Prdec je, se zmrdne slovar slovenskega jezika, vulgarizem. Vendar je to beseda, ki jo najpogosteje – in najdlje – uporabljamo. Besede za prdce in prdenje v evropskih jezikih izhajajo iz iste indoevropske besede in so pogosto izpričane že v zgodnjih pisnih virih. Prdenje je že dolgo z nami. In okoli nas.

Seveda pa to ne pomeni, da nimamo drugih izrazov. Če vas rado zanese v poetiko, boste diskretno omenili "spuščanje golobčka". Nekateri govorijo o "vetrovih", drugi bolj klinično o "napenjanju", najbolj učeni pa o "flatulenci". Prdec, mimogrede, je flatus.

Slovenci, domnevamo – Statistični urad RS nam pri tem žal ni v pomoč – ne prdijo ne več ne manj kot drugi narodi, so se pa, to je razvidno iz priloženega, v tematiko veliko poglabljali, saj slovenski pregovori o prdenju posegajo na različna znanstvena področja. Samo nekaj primerov: rek kdor ga zvoha, ta ga spoha je očitno plod raziskav s področja psihologije in forenzike, kdor pogosto prdi, ta dolgo živi posega na področje statistike, prdec na dan odžene zdravnika stran je spoznanje iz medicine, dober pasulj se daleč sliši pa je dodobra raziskano dognanje iz kulinarike.

V vrtincu 

Kakorkoli že zadevo poimenujete, prdenje je normalno, čeprav se pogostost, intenzivnost, glasnost in vonj od človeka do človeka razlikujejo. Izračunali so – ne sprašujte, kako –, da naj bi človek prdnil povprečno štirinajstkrat na dan, čeprav sega razpon normalnega od osem do dvajset epizodic na dan. Ne vemo, ali k temu prištevajo tudi nočne vetrce, saj veliko ljudi poprdeva med spanjem. Moški menda prdijo nekoliko bolj kot ženske, vendar je to najverjetneje bolj stvar vzgoje in kulture, ki moškim dopušča več možnosti za izražanje, ženske se morajo pa krepostno zadrževati. V čisto biološkem pogledu pa ni nobene razlike med pogostostjo prdenja moških in žensk. Je pa, in tole marsikateri ne bo všeč, razlika v vonju: da, ženski bolj smrdijo. Neizpodbitno dejstvo. Menda zato, ker so pri ženskah plini bolj koncentrirani. Čeprav smrdi samo slab odstotek plinov, ki sestavljajo flatus. Takole je sestavljen povprečen prdec: iz 59 odstotkov dušika, 21 odstotkov vodika, 9 odstotkov ogljikovega dioksida, 7 odstotkov metana, 4 odstotkov kisika in enega samega samcatega odstotka vodikovega sulfida, ki je tisti smrdljivi del.

Proti vetru 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Botri: Ste videli, kaj se je zgodilo z Vinkom Macanom?

Vinko vas bo v 4. sezoni presenetil s svojim videzom …

Kako smrdi, je seveda v največji meri odvisno od tega, kaj jeste. In je seveda ironično, da bolj ko zdravo jeste, več vetra proizvedete. Še posebej zadenejo stročnice (fižol, leča, grah), čebula, por, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, zelje (kapusnice imajo še posebej kosmato vest pri smrdljivih prdcih), repa, redkev, krompir, mlečni izdelki, oves, pšenica, vzhajan kruh, gazirane pijače. Oh, in žvečilni gumi. Ker vsebuje sladilo sorbitol, ki napenja. Sicer je blagoslov za zobe, ne pa nujno za nižje predele.

Lahko vas tudi zadene kosmov udar, znan tudi kot polnozrnati prdec, smo se naučili – podzvrst prdca presenečenja, ki očitno udari pri tistih, ki zajtrkujejo kosmiče?

Če se nočete odpovedati fižolu, menda pomaga, če ga skuhate v vodi, v kateri ste že prej kuhali fižol. Samo pravimo.

Intenzivnost in vonj lahko uravnavate s prehrano – nekaj tako, da se izogibate hrani, ki napenja, nekaj pa z nekaterimi začimbami, ki naj bi učinkovale "protivetrno". Drugi spet pravijo, da začimbe ne pomagajo veliko. Presodite sami. S temile menda lahko plujete proti vetru: kumina, koriander, koromač, kurkuma, kardamom, klinčki, muškatni orešček, cimet. Pomagajo tudi probiotiki, kot sta kefir in jogurt.

Voham modro 

Skoraj tako dolgo kot flatulenca nas spremlja tudi plemenita "možata umetnost prižiganja prdcev" (kot je temu rekel Frank Zappa), čeprav pri tem športu vse bolj sodelujejo tudi ženske. Vetrovi so namreč vnetljivi, čeprav za goreče prdce ni vzrok metan, kot večina domneva, temveč vodik. Piroflatulenca se strokovno pravi prižganemu prdcu, ker pa največkrat gori modro (čeprav je barva lahko tudi drugačna, na primer oranžna ali rdeča, in je odvisna od prehrane), mu pravijo tudi modri angel, modri plamen ali modra puščica. Prižiganje prdcev ni brez nevarnosti, najpogostejša je ta, da se vam vnamejo hlače. Na Youtubu je kup poučnih posnetkov po riti osmojenih piromanov.

A če se modro izogibate samozažigu, je lahko flatulenca načelno dobra za vas. Zdravniki se sicer ne morejo zediniti, ali je zadrževanje vetrov škodljivo ali ne, lahko pa je precej boleče in vedno neprijetno. In torej velja starodavni rek "bolje zunaj kot notri".

Leta 2014 so precej pozornosti vzbudili zgodnji izsledki raziskave, ki so kazali, da vodikov sulfid v majhnih odmerkih (morda) lahko zaščiti mitohondrij celice in jo tako obvaruje pred rakom. Čeprav se raziskava ni specifično ukvarjala s flatulenco, samo s tistim odstotkom, ki ga predstavlja vodikov sulfid, si časopisni naslovi seveda niso mogli kaj, da ne bi vriskali: Prdenje zdravi raka! Preprečevalo naj bi tudi demenco, srčno in možgansko kap. Na končno razsodbo, ali je vohanje smrdljivih prdcev res zdravilno, še vedno čakamo.

V svobodi se lepše prdi 

Naj bodo blage sapice še tako zdravilne, družabno večinoma niso sprejemljive – razen seveda pri nekem plemenu amazonskih Indijancev, kjer se moški pozdravljajo z vzhičenimi prdci. Po drugi strani pa gredo ljudje redko tako daleč kot tedanji pravosodni minister afriške države Malavi, ki je leta 2011 svojo državo spravil na naslovnice z napovedjo, da bodo v zakonodajo vrnili star zakon iz kolonialnih časov, ki je prepovedoval izpuščanje vetrov na javnem kraju. Gospod je bil malce hud, ker so se vsi norčevali iz njegovega predloga, pa se je branil: "Pravica vlade je, da skrbi za spodobnost na javnih krajih. Na nas je, da vzpostavimo red. Si mar želite, da bi ljudje prdeli, kjer jim pade na pamet?"

Seveda ne. Sploh ne zdaj, ko tudi vemo, kaj je povzročilo to vetrovno razpuščenost. Takole je pojasnil: "V času diktature (1964–1994) do tega ni prihajalo, ker so se ljudje bali posledic. Zdaj, zaradi večstrankarskega sistema in svobode, pa si ljudje vzamejo pravico, da se olajšajo kjerkoli." Zakon, ki ga potem niso sprejeli, je predvideval nizko denarno kazen za javne prdce. Če smo torej prav razumeli, se v enopartijskih sistemih manj prdi?

A to ni bil edini poskus, da bi prdenje obdavčili. Na Novi Zelandiji so leta 2003 v poskusu, da bi zmanjšali emisijo toplogrednih plinov, hoteli uvesti davek na živino (krave in ovce), ki samo na Novi Zelandiji letno spusti v zrak 37 milijonov ton metana. Besni farmarji, ki bi jih nova dajatev povprečno stala okrog 180 evrov na leto, so se "davku na prdenje", kot so mu rekli, silovito uprli in se nazadnje z vlado sporazumeli, da bo živinorejska industrija vladi dala del denarja, ki bi ga sicer nabrali s predvidenim davkom.

Katera vlada pa ne bi popustila, če se ti s traktorji vozijo po stopnicah v parlament?

Prdec vas lahko spravi v težave tudi na nogometnem igrišču – leta 2009 je neimenovani britanski nogometni igralec, ki je med tem, ko so nasprotniki streljali enajstmetrovko, spustil glasen prdec, od sodnika dobil rumeni karton za "negentlemansko obnašanje".

Odgovor je čokolada. Odgovor je vedno čokolada.

Še posebej pereča dilema pa je tale: kako dolgo naj bo gentleman gentleman? In kako dolgo naj bo dama dama? Ali z drugimi besedami, kdaj je v razmerju dovoljeno prdniti pred partnerjem? O tem so pisali zelo resne članke in delali spletne ankete. Tole so ugotovili: od dva do šest mesecev je potrebno, preden si ljudje prvič upajo spustiti golobčka pred partnerjem. Potem sledi obdobje "medenih tednov prdenja", ko so tako zaljubljeni, da se jim zdijo prdci srčkani ali smešni, nato pa slednjič pridejo do razpotja: ali gre za pravo ljubezen, ki je nekaj vodikovega sulfida ne more zmotiti, ali pa jih začnejo prdci motiti in je to že začetek konca. "Fart barrier", prdilska pregrada, pade povprečno kakšen mesec za tem, ko si pari prvič povedo, da se ljubijo. Večinoma so ženske tiste – kar v 73 odstotkih –, ki počakajo, da moški prelomi neuradni moratorij na prdenje.

Če vam je nerodno in sprememba prehrane ne pomaga, vam še vedno ostaja perilo, ki filtrira prdce, da ne smrdijo. Poglejte na spletno stran podjetja Shreddies, kjer vam ponujajo oblačila, podložena s posebnim vstavkom aktivnega oglja, ki zadrži vonjave. Ponujajo perilo in kavbojke, ki menda učinkovito filtrirajo smrad od dve do tri leta. Drugi proizvajalci ponujajo posebne vložke iz oglja, ki jih vstavite v perilo. Seveda pa lahko testirate tudi trditve Francoza, ki je izumil tablete, ki prdce odišavijo z vonjem vrtnic, vijolic ali čokolade. Pa ne le to, ob tem menda tudi zmanjšujejo količino plina v črevesju. Sivobradi Christian Poincheval svoj izum prodaja na spletu.

Ponosno prdite. In če vam kdaj kljub trudu kaj uide, se ne obremenjujte preveč. Vsakemu se zgodi, tudi slavnim. In nekateri se zaradi tega sploh ne vznemirjajo. Reformist Martin Luther je znal menda svoje pridige podkrepiti s krepkimi prdci na vseh pravih mestih, pisatelj Jonathan Swift je menil, da je zadrževanje prdcev škodljivo, in svetoval, da jih je bolje spustiti. Dante je v Peklu omenjal demona, ki je svojo zadnjico "uporabljal kot trobento", in ameriški državnik Benjamin Franklin je napisal esej z naslovom Ponosno prdite.

Ponosno prdijo tudi nekateri sodobni zvezdniki, med najbolj slavnimi je Brad Pitt, ki se je v prvem zakonu z Jennifer Aniston hvalil, da je zakon zares krasna stvar, "ker lahko v postelji prdiš in ješ sladoled". Oskarjevka Jennifer Lawrence je v intervjuju za Vanity Fair povedala, da hoče moškega, "ki si upa prdniti pred mano", pevka Katy Perry pa je prostodušno priznala: "Veliko prdim. Skačem po odru, pa me malo napenja. Briga me, to je moj oder." Z užitkom in pogosto javno prdi tudi Whoopi Goldberg, golfista Tigerja Woodsa pa so zasačili pri eksplozivnem prdcu, s katerim je morda skušal dekoncentrirati nasprotnika, ki se je pripravljal na udarec.

Seznam je še dolg. Zakaj bi se morali torej ravno vi zadrževati? In zato – dajte jim svobodo. Spustite jih v veter.

Samo prej se prepričajte, ali ste sami.