Če se to dogaja pogosto, potem jo to znak, da vaše telo dobi premalo počitka. Spanec je še kako pomemben, in če premalo ali preslabo spite, vas telo na to kaj hitro opozori. Kako veste, da spite premalo? Telo vam to sporoča s kar nekaj znaki, ki se na prvi pogled ne zdijo povezani s spanjem.

1. Impulzivnost

Utrujenost in izčrpanost načneta tudi naš samonadzor. Kadar smo utrujeni, smo duševno manj stabilni, odzivamo se brez pomisleka, kar pa vedno ni dobro. Zaradi večje impulzivnosti se veliko težje odpovemo nekaterim stvarem, težje si rečemo »ne, tega ne bi smel« ali »ne, to ni dobro/pametno«, pravijo psihologi. Pod pritiskom impulzivnosti tudi počnemo in govorimo stvari, ki jih sicer ne bi ali ki jih ne mislimo resno, zato se takrat več prepiramo s partnerji, družino, prijatelji, znanci in sodelavci.

2. Luknje v spominu

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je vaš partner vaša sorodna duša ali duša dvojčica?

Kdaj bom spoznala svojo sorodno dušo? Vprašanje, ki ga neštetokrat slišimo in znova in znova spoznavamo, da v resnici ljudje danes ne vedo, kaj to sploh pomeni. Iščejo nekoga, ki naj bi jim bil enak. Nekoga, ki naj bi jih dopolnjeval, osrečeval in podobno. Je res, da iščejo sorodno dušo?

Se vam pogosto zgodi, da se ne morete spomniti, kam ste dali ključe, kaj ste pred nekaj dnevi jedli za kosilo ali kateri film ste si prejšnji teden ogledali v kinu? Če opažate pogoste težave pri pomnjenju vsakdanjih stvari, potem je vzrok za to lahko pomanjkanje spanca. Zaradi utrujenosti namreč nobeni stvari v dnevu ne posvečate stoodstotne pozornosti, banalnim vsakdanjim stvarem pa še toliko manj, zato nastajajo luknje v vašem spominu. Tudi sicer je dolgoročno ustrezen spanec pomemben za zdravje možganov. Raziskava, ki so jo opravili na miših, je pokazala, da spanje pomaga odstranjevati toksine iz možganov, torej je ključno za zdrav možgansko-živčni sistem.

3. Nenehna lakota

Spanje, prav tako kot hrana, možganom daje energijo. In če je možgani s spanjem ne dobijo dovolj, jo pač hočejo dobiti s hrano. Zato zahtevajo več hrane, kar pomeni, da ste vi bolj lačni. Prav tako pomanjkanje spanca in počitka sproža več grelina, hormona v našem črevesju, ki ga bolje poznamo pod imenom hormon lakote. Zaradi naraščanja ravni tega hormona si veliko bolj želimo mastne in sladke hrane. K naši pošastni lakoti pa pripomore tudi hormon leptin, ki ga pomanjkanje spanca nekoliko zmede. Ta hormon je v našem telesu odgovoren za zaznavanje sitosti. In ker je ta zmeden, tudi sami ne občutimo sitosti takrat, ko smo zares siti, ampak kljub temu jemo še naprej.

4. Povečana teža

Povečan apetit in lakota, ki prideta s pomanjkanjem spanja, se dolgoročno seveda začneta poznati tudi na našem telesu. Kadar smo utrujeni, smo tudi manj pozorni na to, kaj damo v usta, in ne pazimo na prehrano. Navadno iščemo kar koli, kar nas bo v trenutku prebudilo in napolnilo z energijo, in običajno je to ocvrta in sladka hrana, ki hitro dvigne raven sladkorja v krvi. Zaradi tega imamo občutek nenadnega prebujenja, a tako hitro, kot se dvigne raven sladkorja, se v takšnih primerih tudi spusti, in ta padec je izrazit ter znova kliče po hitrem dvigu ravni sladkorja. Prav tako pomanjkanje spanca upočasnjuje našo presnovo in ji ne zagotavlja zadostne regeneracije. Vse to se seveda kaže v obliki povečane telesne teže.

5. Težave s kožo

Lepotni spanec ni mit. Med spanjem se namreč koža obnavlja, in če spanja ni dovolj, se koža preprosto zadostno ne obnovi. Po raziskavi iz leta 2013 imajo ljudje s kakovostnim spancem kar 30 odstotkov bolje regenerirano kožo kot tisti, ki malo in slabo spijo. Zaradi pomanjkanja spanja se poruši tudi hormonsko ravnovesje v telesu, kar se odraža kot povečanje števila mozoljev, pomanjkanje kolagena, ki se tvori med spanjem, pa daje naši koži veliko bolj starikav videz.

6. Oslabljen imunski sistem

Bodisi ste bolj dovzetni za okužbe bodisi težko prebolite prehlade. V vsakem primeru vam bo pomagal zadosten spanec. Dobro namreč vemo, da telo takrat, ko se bojuje z boleznijo, največ energije in moči za to dobi s spanjem, zato je priporočljivo bolezni preležati. Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da imajo ljudje, ki spijo manj kot sedem ur na dan, trikrat večjo možnost, da se prehladijo, kot tisti, ki spijo osem ali več ur. Med spanjem se namreč tvorijo citokini, beljakovine, ki sodelujejo pri boju proti okužbam. Manj ko torej spimo, manj se tvori citokinov, posledično pa je slabša naša odpornost.

7. Težave z vidom

Oči so ene prvih, ki zaznajo pomanjkanje spanca, saj so tiste, ki zares počivajo le takrat, kadar spimo in jih ne uporabljamo. Že po enem dnevu slabšega spanja lahko opazimo posledice, kot so dvojni vid ali težave pri izostritvi slike. Kadar oči niso dovolj dolgo zaprte, se utrudijo ciliarne mišice, zaradi tega pa se oči težje fokusirajo in ne morejo izostriti podob, ki so blizu očesa. Tudi mišice, ki naše oči premikajo levo in desno, potrebujejo počitek, da lahko usklajujejo obe očesi. Če očesi nista usklajeni, se namreč pojavi dvojna slika.

8. Čustvena nestabilnost

Pretirani čustveni odzivi so prav tako posledica slabih spalnih navad. Nenaspani težko nadzorujemo svoja čustva, dotaknejo se nas stvari, ki se nas sicer ne bi, določene okoliščine nas čustveno povsem sesujejo. Lahko jokamo že zaradi reklame, pritiska v službi, pomanjkanja prostega časa … Pogosto smo zaradi utrujenosti jezni, žalostni ali tesnobni, lahko pa gre tudi v obratno smer, opozarjajo psihologi, in se v takem primeru na določene okoliščine odzovemo pretirano srečno in evforično.