Od šest do osem kozarcev vode na dan naj bi imelo vrsto pozitivnih učinkov: takšna količina vode naj bi povečevala zbranost, dobro dela polti, preprečevala glavobole in celo zavirala lakoto. Nič nenavadnega torej, da marsikdo brez vode ne zapusti svojega doma.

A kot kaže, so nekateri strokovnjaki začeli dvomiti o domnevno dobrodejnih učinkih, ki naj bi jih imelo pitje znatnih količin vode. Kot pravijo, naj bi priporočena liter in pol do dva litra vode na dan krepko presegala dejanske potrebe naših teles. Nekateri strokovnjaki so celo prepričani, da lahko obsedenost s pitjem vode resno ogrozi naše zdravje. Zadnjih nekaj let poročila o zasvojenosti z vodo niso več nekaj nenavadnega. Tako imenovane akvaholike so premamile obljube o lepši koži, razkisljenem telesu in večji energiji, kaj kmalu pa so ugotovili, da ne morejo brez rednih požirkov vode in da postanejo panični, če nimajo stalnega dostopa do nje. Profesor Mark Whiteley, ustanovitelj londonske klinike Whiteley, je eden od tistih strokovnjakov, ki ga skrbi čezmerno pitje vode. Meni celo, da čezmerno uživanje vode na daljši rok »ponovno zažene« možgane, tako da ti pričakujejo večjo količino vode. Prepričan je tudi, da ta zasvojenost vodi v ekstremne oblike znojenja. To lahko postane celo tako neznosno, da si dajo nekateri ljudje preprosto odstraniti žleze znojnice. Pitje velikih količin vode proti koncu dneva pa lahko vpliva tudi na spanje. Zato priporoča, da dve do tri ure pred spanjem ne uživamo nikakršnih tekočin.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Zastrupitev z vodo

Leta 2008 je Jacqueline Henson umrla zaradi zastrupitve z vodo – štiridesetletna Britanka je namreč v razmaku nekaj ur spila kar štiri litre vode. Nikakor pa ne gre za osamljen primer. Takšni ekstremni vnosi vode lahko kaj hitro naredijo konec krhkemu ravnovesju soli v našem telesu. Ledvice namreč ne morejo dovolj hitro izločiti odvečne tekočine, kri se zato razredči, posledično pa upadejo ravni soli. Zaradi tega lahko celice, še posebno tiste v možganih, nabreknejo. To lahko pomeni glavobol, v resnejših primerih pa tudi smrt.

Koliko vode torej potrebujemo?

Najpogosteje slišimo in beremo, da bi morali na dan popiti vsaj dva litra vode. Nekateri celo menijo, da potrebujemo štiri litre. Po oceni britanskega javnega zdravstva pa odrasle ženske dnevno potrebujejo 1,6 litra tekočine, moški pa okoli dva. To pomeni vsakršno pijačo, tudi čaj, kavo, tekočino iz zaužitega sadja in zelenjave. Voda sicer nima kalorij, a strokovnjaki priporočajo mešanico različnih pijač, denimo mleka in sadnih sokov. Nedavna švedska raziskava je pokazala, da odrasli na dan potrebujejo 2,5 litra tekočine, od tega je 500 mililitrov odpade na sadje in zelenjavo. Whiteley zato meni, da se je najbolje ravnati po žeji – če ste žejni, pijte. Eden od pokazateljev je tudi urin, ki naj bo nežno slamnate barve.