V marsičem so motnje vida posledica našega življenjskega sloga, predvsem naše prehrane. Še več, s spremembo prehrane je mogoče zaustaviti slabljenje vida in celo obrniti proces v smeri njegovega izboljšanja.

Vemo, da oblika zrkla in očesne leče ter stanje roženice in mrežnice vplivata na kakovost vida. Toda če morfološke deformacije zrkla, roženice in leče korigiramo z očali ali kirurgijo, je pri stanju mrežnice treba poudariti izjemen pomen pigmentov. V rumeni pegi mrežnice (macula lutea) sta pigmenta zeaksantin in mezozeaksantin. Sorodni rumeni pigment lutein najdemo v okolnih predelih mrežnice. Zeaksantin in lutein sta naravna pigmenta rastlin in spadata med karotenoide. Ker luteina in zeaksantina telo ne more sintetizirati, ju moramo dobivati s hrano. Lahko pa sintetizira mezozeaksantin, vendar za to kot osnovo organizem potrebuje zadostne količine luteina rastlinskega izvora. Po tem malce biokemično obarvanem začetku lahko preidemo k bistvu prispevka. Zeaksantin in mezozeaksantin ščitita rumeno pego pred presežki modre in UV-svetlobe iz sonca ali umetnih svetil, obenem pa ustvarjata zaščito pred starostno degeneracijo rumene pege in sivo mreno. Podporno vlogo igrajo tudi drugi pigmenti, kot so astaksantin in in rastlinski antocianini.

Za dober vid zelenjava z velikimi temnimi listi

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kmetija: Tamara bo v novo leto vstopila samska

Tekmovalka šova Kmetija je prišla do spoznanja, da mora na prvo mesto postaviti sebe.

Priporočen je dnevni vnos 10 mg luteina in 2 mg zeaksantina, starejše generacije na zahodu pa dobivajo povprečno le približno 2 mg luteina na dan. Lahko jeste celo zadostne količine sadja in zelenjave, vendar morate poznati izvor hrane. Industrijska hrana je namreč močno osiromašena s kakovostnimi biotskimi sestavinami. Rešitev ni v količini, temveč v kakovosti. Nedvomno je spodbudna raziskava, ki dokazuje, da je zelenjavna solata, obogatena s trdo kuhanimi jajci, odlična kombinacija, ki močno poveča absorbiranje lipofilnih pigmentov. Maščobe v jajcih dobro opravijo svoje delo.

Pomembno je vedeti, v katerih živilih je največ karotenoidov ter luteina in zeoksantina, ki podpirata naš vid. Poglejmo si meritve vsebnosti luteina v zelenjavi, ki jih najdete med drugim tudi na spletni strani Nutrient Data Laboratory Home Page (Release 20, 2007). Zanimivo in praktično uporabno je, da so rezultati prikazani v miligramih luteina na običajno skodelico, kot jo uporabljamo v gospodinjstvu: svež glavnati ohrovt ga vsebuje 26,5 mg/skodelico, kuhan glavnati ohrovt 23,7 mg, kuhana špinača 20,4 mg, kuhan listnati ohrovt 14,6 mg, kuhana repa 12,2 mg, kuhan grah 4,1 mg, sveža špinača 3,7 mg, svež brokoli 1,3 mg, zelena solata 1,1 mg in kuhan stročji fižol 0,9 mg. Poleg navedenih je veliko luteina tudi v blitvi, bučkah in brstičnem ohrovtu. Sporočilo je preprosto: za svoj dober vid jejte zelenjavo z velikimi temnozelenimi listi. Seveda pretiravati nikoli ni dobro. Dober tek za dober vid!

Mrežnica potrebuje sardele in brusnice

Ob podpori vidu ne moremo mimo maščob omega-3 živalskega izvora, ki podpirajo delovanje mrežnice. Predvsem je ta dieta pomembna za sladkorne bolnike, ki jim grozi izguba vida zaradi oslabljenega krvnega pretoka skozi mrežnico (retinopatija). Že dva obroka na teden iz rib, bogatih z maščobami omega-3, za 48 odstotkov zmanjšata tveganje za nastanek retinopatije pri diabetesu tipa 2. Ti darovi morja so neprecenljivi tudi pri drugih obolenjih. Moramo pa vedeti, da so najmanj kontaminirane ribe na začetku prehranske verige. Naj ponovim dilemo kupca v ribarnici, ki ima na izbiro sardele, osliče ali pa tuna. Pravilo biomagnifikacije toksinov v prehranski verigi nas uči, da vsebnost toksinov narašča z vsakim naslednjim členom za faktor 10, torej ima tun stokrat večjo koncentracijo toksinov, oslič pa desetkratno, kot jo ima povprečno sardela iz istega morja. Dilema se razreši z izbiro najmanjšega zla, torej sardel.

Poprej sem omenil antocianine, ki so izjemni antioksidanti, obenem pa odlično skrbijo za kakovost vida pri človeku. Najbogatejši vir teh dragocenih snovi je jagodičevje, predvsem maline, črni ribez, borovnice in brusnice. Ti čarni sadeži narave vsebujejo tudi številne esencialne maščobne kisline, ki delujejo protivnetno in dokazano učinkujejo tudi proti makularni degeneraciji in katarakti. Spletni strani, ki se bojujeta za družbo zdravstvene preventive, ne pa kurative, Total Health Magazine in Pure HealthMD, sta objavili, da merljive pozitivne rezultate zagotovi že dnevni vnos 50 mg antocianinov. Za izboljšanje stanja vida se seveda priporoča večji vnos, od 90 do 140 mg na dan. Najbrž vas ne bo treba prepričevati o koristnosti jagodičja, saj ga velika večina obožuje, le prevečkrat pozabimo nanj.

Škodljive svetilke LED

S tem smo končali predstavitev naravnih zaveznikov ohranjanja dobrega vida in lahko preidemo na grožnje, ki jih povzamem: izogibajte se umetnih luči, ki sevajo povečan delež modre svetlobe! Da, dobro so nas nategnili z varčnimi, LED in halogenskimi svetilkami. Vse je potekalo v imenu ekološke ozaveščenosti o varčevanju z energijo. Geslo kupujte varčne svetilke je kaj hitro nadomestila prepoved prodaje klasičnih žarnic v Evropski uniji. Namenoma uporabljam dva izraza, svetilke in žarnice. Svetilke svetijo, žarnice žarijo. Svetilke svetijo, sonce pa žari in naše oko je evolucijsko prilagojeno na žarenje sonca, ne pa na svetenje novokomponiranih svetilk. Kleč je namreč v spektru sevanja obeh virov svetlobe. Sonce, sveča, plamen gorečega lesa ali pa klasična žarnica na žarilno nitko imajo podoben spekter svetlobe, ki mu pravimo zvezni spekter. To pomeni, da žarijo s širokim spektrom vidnih valovnih dolžin, zato je njihova svetloba mehka, očesu prijetna. Nasprotno pa imajo nove sijalke (varčne sijalke, LED in halogenske sijalke) diskreten spekter, kar pomeni, da močno sevajo le v ozkih frekvenčnih pasovih, kar povzroča velike koncentracije sevalne moči okrog posameznih valovnih dolžin. Tu pa nastane težava, kajti naše oko je najbolj občutljivo prav na tisti del spektra, ki ima krajšo valovno dolžino in zato seva močnejše energije. To pa je predvsem modra svetloba, ki prehaja v UV-sevanje.

Znebite »varčnih svetilk« in jih nadomestite s klasičnimi žarnicami, dokler je to še mogoče. 

Spominjam se e-sporočila elektroinženirja s Štajerskega, ki me je prvi opozoril na to težavo. Nekega dne je po naključju usmeril aparaturo za merjenje poškodb daljnovodov na domače varčne sijalke in bil presenečen, kajti merilnik je pokazal dva močna maksimuma sevanja pri valovnih dolžinah med 380 in 450 nm (nanometrov). V tem pasu pa sevajo visokoenergetski fotoni modre svetlobe, ki so na sami meji UV-sevanja. Srečala sva se in pred mano je opravil meritve različnih »varčnih« sijalk, ki so tudi mene presenetile. Potem sem se zakopal v vire in prišel do spoznanja, da presežek modre svetlobe povzroča vrsto zdravstvenih težav vida, saj lahko poškoduje mrežnico. Presežek modre svetlobe ima še številne druge negativne učinke: motnje cirkadianih ritmov, torej naše notranje ure in spanja ter produkcije melatonina, nastajanje presežkov prostih radikalov, motnje hormonskega ravnovesja in oviranje regeneracijskih procesov organizma. Poudariti pa moram, da je tvegan predvsem del spektra modre svetlobe, ki zajema pas od 415 do 455 nm, ni pa sporen pas od 465 do 495 nm (www.reviewofoptometry.com).

Zdravstveno vprašanje predpisanih »varčnih« svetilk je nedvomno ena najbolj prezrtih resnic tega sveta, čeprav te svetilke vsebujejo živo srebro tako kot klasični termometri, ki so jih prepovedali in nadomestili z elektronskimi. Še en kšeft industrije! Zakaj neki niso uvedli »varčnih« hladilnikov, ki so sicer v pogonu 24 ur na dan in porabijo desetkrat več energije kot žarnice? Klasična žarnica je najnaravnejši vir umetne svetlobe, ki nam je trenutno še na voljo. Omislite si zaščitna očala jantarjeve ali rumene barve, ki blokirajo večino modre svetlobe in jih dobite tudi kot bralna očala ali pa kot zaščito pri delu z računalnikom. Odlično se obnesejo tudi pri vožnji v megli. Sicer pa se znebite »varčnih svetilk« in jih nadomestite s klasičnimi žarnicami, dokler je to še mogoče. Upam, da bodo nadaljnje znanstvene raziskave čim prej prepričale ljudstvo in politike, da ne bodo več padali na vsak »eko trik« industrije.