Mogočna figova drevesa s široko krošnjo in mehki sadeži s sladko gosto sredico so pravi pojem Sredozemlja. Že pogled od daleč na takšno drevo je veličasten, kaj šele okušanje zrelih fig čudovite škrlatne barve. Sveže, sušene ali še kako drugače pripravljene fige so božanskega okusa v vseh oblikah in jedeh.

Drevo, ki je raslo v raju, s katerega je Eva utrgala prepovedani sadež, naj ne bi bila jablana, ampak figa. Tako vsaj trdijo nekateri poznavalci Biblije in ugotavljajo, da je v zgodnejših zapisih omenjena figa, jabolko se je pojavilo mnogo pozneje. Ko sta se Adam in Eva najedla fig, je med drugim sledilo spoznanje, da sta gola, in postalo ju je sram. V zadregi sta z drevesa utrgala liste in si z njimi pokrila intimne dele telesa. Seveda s figovimi listi, jablanovi pač ne bi dosti zakrili.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vse kar morate vedeti o uporabi glicerina za lepoto in zdravje

Ste že slišali za glicerin? Gre za vsestransko in naravno sestavino, ki ima številne koristi za lepoto in zdravje.

Figa je drevo z okusnimi sadeži, ki so ga poznali že v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Palestini. Bila je pomembno živilo v prehrani ljudi. Drevo raste tudi v predelih, kjer je zaradi vročine težko pridelati drugo sadje. Figa pa potrebuje prav to: vroče podnebje in malo padavin.

Iz antike je znana še legenda, da je bil velik ljubitelj fig filozof Platon in so ga menda posmehljivo imenovali kar jedec fig. Prijateljem je priporočal, naj jih jedo čim več, saj spodbujajo miselne procese in krepijo spomin. Pozneje so jih zelo cenili tudi Rimljani. V starih receptih so omenjene kot predjed z različnimi dodatki, od soli do kisa in garuma, posebne ribje omake.

Pozneje so jih častili skoraj kot ljubezenski napoj. Povečevale naj bi spolno moč in pomlajevale. Pomagale naj bi celo osvojiti osebo, ki se ne zmeni za nas. Pomagalo naj bi še, če dva lista s figovega drevesa utrgamo in damo pod blazino v postelji. Potomstvo naj bi bilo tako zagotovljeno. Vredno je vsaj poskusiti.

Zanimivosti v zvezi s figami, tako zgodovinskih kot botaničnih, je še veliko. Enako posebna je zgodba, ko je govora o jedeh s tem enkratnim sadežem in o recepturah. Kje sploh začeti? Najbolje pri svežih zrelih figah, ki jim ni kaj odvzeti in dodati, le v pravo kombinacijo jedi jih je treba postaviti, z njimi okrasiti sladico ali nadevati torto. Zelo so hranljive in že pest fig nasiti odraslega človeka.

Kulinarični mojster z veliko izkušnjami v kombiniranju okusov je v nekem pogovoru pojasnil, da se okus pršuta in suhe domače salame v narezku ujema s svežimi figami tako dobro kot z melono, zato ju svojim gostom vedno ponudi skupaj. Čeprav je pršut slan, ima kanček sladke note, ki se s sadežem poveže v harmoničen grižljaj. S tem je opozoril na zanimivo posebnost: sadež se vse bolj uveljavlja v slanih jedeh in jim doda poseben kontrast, poudari nasprotje med slanim in sladkim, kar poskrbi za pravo eksplozijo okusa.

V receptih po Sredozemlju in vse bolj tudi drugje po svetu fige nastopajo v vseh oblikah: kuhane v vinu, predelane v marmelade, sušene v prazničnem pecivu vseh vrst. Zakaj jim torej ne bi dali nekaj prostora še v naši kuhinji?
Več v Zarji št. 37, 13. 9. 2016