V hipu, ko alkohol vstopi v ustno votlino in se razširi navzdol po požiralniku, prizadene vsako celico, organ in sistem v vašem telesu. Preden zvrnete naslednji kozarček, si obvezno preberite članek v nadaljevanju!

Usta

Usta so prvi prostor, ki ga prizadene alkohol, kadar pijete. Tudi samo kozarček ali dva lahko ustni votlini škodita, najbolj zobem, dlesnim in jeziku. V brazilski študiji se je izkazalo, da so ženske, ki so spile več kot kozarec vina dnevno, trikrat pogosteje zbolele za boleznimi dlesni kot tiste, ki alkohola niso pile.

Želodec in tanko črevo

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Želodec posrka približno 20 odstotkov alkohola, preostali alkohol se absorbira v tanko črevo in nato vstopi v krvni obtok. Že majhna količina alkohola poveča nastajanje želodčne kisline in sprosti mišice na koncu požiralnika, kar vodi v draženje želodca in zgago. Alkohol tudi upočasni hitrost, s katero se hrana pomika skozi želodec in tanko črevo, zaradi česar se pojavi občutek zaprtosti in nelagodja.

Žilni sistem

Ko je enkrat v krvnem obtoku, alkohol sprosti in razširi žile, kar pomeni, da skoznje steče več krvi. Zato se krvni tlak zniža in srce začne hitreje utripati. Raziskave so pokazale, da je lahko uživanje zmerne količine piva in vina, zlasti rdečega, koristno za preprečevanje srčno-žilnih bolezni in podaljšanje življenja. Nasprotno pa preveliko zaužitega alkohola razširi srčno mišico, povzroči nepravilno bitje srca in poviša krvni tlak.

Možgani

Čeprav imate morda po kozarcu šampanjca občutek, da boste kar poleteli od veselja, v resnici alkohol povzroča depresijo. Kadar pijete, prizadenete najprej tisto stran možganov, v kateri je center za razum, presojo in reakcije, kasneje sledijo centri za govor, vid in spomin ter za koordinacijo, gibanje in ravnotežje. Paralizirana je sposobnost čustvovanja.

Ledvice in mehur

Alkohol deluje kot diuretik, kar pomeni, da preslepi ledvice, da se znebijo vode. To pojasni tudi, zakaj moramo pogosto na stranišče, kadar pijemo alkohol. Izguba vode lahko vodi v žejo in dehidracijo, pojavi se »maček«: glavobol, slabost, utrujenost.

Prsi

V študiji britanskega zbornika za rakava obolenja se je izkazalo, da so ženske, ki popijejo eno ali dve alkoholni pijači na dan, bolj ogrožene z rakom na prsih kot abstinentke. Znanstveniki pojasnjujejo, da alkohol zviša raven estrogena, za katerega je dokazano, da spodbuja rast rakavih celic.

Koža

Ste se kdaj vprašali, zakaj ste po pitju alkohola zaripli v obraz in se morda začnete celo potiti? To je zaradi povečanega dotoka krvi v kožo. Alkohol poleg tega uniči tudi vitalna hranila, predvsem vitamine skupine B, ki igrajo pomembno vlogo pri zdravju kože. Skupaj z dehidracijo lahko to vodi v videz utrujene, poškodovane povrhnjice.

Trebušna slinavka

Uživanje alkohola prizadene trebušno slinavko oziroma zmede njeno delovanje, da začne nenadzorovano proizvajati prebavne encime, ti se kopičijo okoli trebušne slinavke, namesto da bi se izločali v tanko črevo. Posledično se slinavka vname (pankreatitis). Encimi lahko zaradi vnetja prehajajo v krvni obtok in poškodujejo druge organe.

Jetra

Jetra razgradijo 90 odstotkov alkohola, ki ga popijemo. Preostalih 10 odstotkov alkohola telo zapusti z znojem, dihanjem in urinom. Jetra lahko v eni uri razgradijo le določeno količino alkohola (npr. 25 ml žganja), odvisno tudi od telesne teže in spola. Pri ženskah se alkohol razgrajuje počasneje kot pri moških. Kronično uživanje alkohola vodi v zamaščena jetra (ko jetra začno kopičiti maščobo in nabreknejo), hepatitis (vnetje jeter) in cirozo (ko so poškodbe jetrnih celic dokončne in neozdravljive).