O tradicionalni medicini

Danes je le še okoli 35 odstotkov zdravil narejenih iz zdravilnih rastlin, prevladujejo sintetična in hormonska zdravila, vendar se tudi zaradi hudih stranskih učinkov slednjih ljudje vse pogosteje vračamo k preizkušenim metodam dedkov in babic. K tradicionalni medicini se zatečemo tudi v brezupnih primerih pri hudih boleznih, ko uradna medicina tako rekoč dvigne roke od bolnika. V vseh večjih mestih v tujini obstaja celo študij tradicionalne medicine in zdravniki, izšolani na njem, poleg uradne medicine poznajo tudi zdravljenje z zdravilnimi rastlinami. Poleg tradicionalne pa se pospešeno uveljavljajo še druge veje naravne medicine; najbolj homeopatija, ajurveda in akupunktura, katere zdravljenje krije pri nas tudi zdravstvena zavarovalnica.

Kaj iz domače lekarne lahko pomaga?

Zdravilci izdelujejo sami in priporočajo ljudem naslednje vrste izdelkov za izboljšanje zdravja, narejenih po tradicionalni metodi: tinkture, olja, sirupe, zdravilna vina, praške, mazila, posušene rastline in čajne mešanice. Tinkture so še posebno praktične, ker so uporabne do tri leta. Vendar so običajno tako učinkovite, poudarjajo zdravilci, da jih v omarici ne bomo imeli dlje kot leto dni. Ker so zunaj temperature visoke, pa se v poletnem času kar najhitreje spremenijo v zdravilo.

Izdelava in uporaba tinkture

Tinkture dobimo preprosto tako, da rastline določen čas namakamo v alkoholu. Največkrat je to sadno ali vinsko žganje, z alkoholnim deležem od 45 do 55 odstotkov. Nekaj rastlin pa namakamo tudi v 70-odstotnem žganju. Čas namakanja je ponavadi 21 dni na sobni temperaturi, včasih tudi manj. Je pa možno tinkturo dobiti tudi s tako imenovano perkoracijo, ko žganje prisilno potiskamo s črpalko skozi posodo z rastlinami, vendar se ta postopek v tradicionalni medicini uporablja redkeje, bolj ga uporablja industrija alkoholnih pijač, ker se tako hitreje pride do gotovega izdelka. Jože Majes, zdravilec in lastnik idilične turistične kmetije Plavica, na kateri se lahko naučite izdelati prav vse izdelke iz tradicionalne medicine, nas uči pripraviti nekatere najbolj uporabne tinkture.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Timijanova tinktura zoper viroze

Morala bi biti del vsake domače lekarne in prav je, da nanjo mislimo že poleti, tako da bo lahko v hladnejših dneh hitro pozdravila gripo, prehlad, viroze, pljučnice in angine. Ne uživamo je, temveč zadostuje grgranje.

Vzamemo steklen kozarec velikosti 1,5 litra. Vanj damo 100 gramov posušenega vrtnega timijana, nanj pa nalijemo 9 dl domačega sadjevca ali tropinovca. Če imamo svež timijan, ga naprej razrežemo. Nato damo v 1,5-litrski kozarec 200 gramov svežega timijana in ga prelijemo z 8 dl domačega sadjevca ali tropinovca. Kozarec zapremo in ga postavimo na kuhinjsko polico, kjer naj stoji tri tedne. Po treh tednih tinkturo precedimo, jo nalijemo v temno steklenico in shranimo v temno omaro.

Zjutraj, ko se zbudimo, si umijmo obraz z mrzlo vodo, nato si natrimo notranjo stran rok z mrzlo vodo, da povečamo prekrvitev, prav tako z mrzlo vodo podrgnemo še obušesne bezgavke in izpihnemo nos. Nato vzamemo decilitrski kozarec in vanj natočimo pol decilitra vode, v to pa vlijemo čajno žličko timijanove tinkture in premešamo. Srknemo del mešanice in grgramo spodnji in zgornji del ustne votline, nakar izpljunemo. To naredimo večkrat. Z zadnjim srkom si spet izperemo ustno votlino in to popijemo, s čimer uničimo vse škodljive bakterije vse do zapiralke.

Tinktura je odlična tudi pri odpravljanju aft, pri pojavu zobne gnilobe in pri vnetju žrelnice. Odlična je za starejše ljudi, ki imajo dostikrat v ustni votlini vnetja zaradi proteze ali vnetja pod mostički. Tudi za te težave priporočajo uporabo timijanove tinkture, za otroke pa pride v poštev poparek timijana, ki ga čez 5 minut precedimo.

Diuretična tinktura

Sestavljena je iz več rastlin, ki pospešeno odvajajo vodo iz telesa. S to tinkturo je hujšanje lažje, njeno uživanje pa še zdaleč ni tako nevarno, kot so lahko odvajalni čaji, zaradi katerih se lahko iz telesa izloči preveč kalija.

Je tudi odlično zdravilo za vse, ki se jim voda nabira v gležnjih, kolenih, oziroma za vse s srčnim popuščanjem. Sestavljajo jo brezovo listje, njivska preslica, korenina pekoče koprive, koruzni laski in korenina gladeža; vse našteto lahko kupimo pri zdravilcih oziroma na zdravilnih kmetijah. Tinkturo delamo iz posušenih rastlin. Za pripravo enega litra tinkture vzamemo 100 gramov mešanice in 900 gramov od 45- do 55-odstotnega sadjevca ali tropinovca. Mešanico stresemo v dvolitrski kozarec in zalijemo z žganjem. Kozarec zapremo in ga za 21 dni postavimo na kuhinjsko polico. Po treh tednih vsebino kozarca precedimo in spravimo v temno steklenico. Tinkturo hranimo v temni omari.

Uživamo jo trikrat na dan po 30 kapljic, do tri tedne, nato malo prekinemo in spet brez pomislekov o stranskih učinkih nadaljujemo.

Česnova tinktura zoper holesterol in še kaj

Zelo malo znanja in dela potrebujemo, da si naredimo ta eliksir mladosti in zdravja, ki trajno uravnava holesterol in trigliceride; moški, ki redno uživajo tinkturo, pa bodo menda v pozno starost spolno zelo živahni. Alini v česnu so zelo močni antioksidanti, zato zdravilci priporočajo to tinkturo kar vsak dan. Ščiti nas tudi pred rakom, odpravlja notranje glivice oziroma zakisanost telesa in uravnava krvni tlak.

Za pripravo potrebujemo 200 g svežega strtega ali narezanega česna in 800 g domačega od 45- do 55-odstotnega tropinovca ali sadjevca. Tako pripravljen sveži česen damo v dvolitrski steklen kozarec in ga zalijemo z žganjem. Kozarec zapremo in postavimo za 21 dni na kuhinjsko polico. Potem vsebino kozarca precedimo in ožamemo skozi gazo, po enem tednu pa tinkturo še enkrat prelijemo, da se usedlina v kozarcu odstrani. Tinktura bo, glede na vrsto česna, zelene ali bele barve in bo imela zelo neprijeten vonj. Vendar velja pravilo: česen, ki ne smrdi, ne pomaga nič. Tinkturo lahko naredimo tudi iz podzemnih delov čemaža, ki jih izkopljemo zgodaj jeseni.

Uporablja se po kapljicah. Človek, težak okrog 70 kilogramov, naj bi jemal česnovo tinkturo trikrat na dan, in sicer po 25 kapljic, težji ljudje naj vzamejo nekaj kapljic več, lažji manj.

Tinktura iz koprive zoper slabokrvnost

Je odlična za uravnavanje železa v krvi, zdravi tako slabokrvnost kot kri, v kateri je preveč železa, pomaga pri vnetjih ledvic, sečevodov, ledvičnih kamnih, obolenjih jeter in žolča, obolenju vranice ter čirih na želodcu in črevesju. Seznamu zdravilnih lastnosti pa še kar ni konca; pospešuje izločanje urina in sečne kisline, uporablja se tudi proti srbenju kože, bolečinam v sklepih, revmi in protinu. Zdravi pljučne bolezni, preprečuje prhljaj v lasišču, krepi lase in pospešuje rast las. Že dolgo poznamo koristnost tinkture iz koprive pri slabokrvnosti, saj pospešuje tvorjenje krvnih telesc, ustavlja krvavitve, uravnava železo v krvi. Homeopati z njo zdravijo tudi opekline in koprivnico. Tinkturo iz koprive priporočajo sladkornim bolnikom, ki niso odvisni od inzulina, saj znižuje sladkor v krvi, za povrh pa tudi doječim materam, da prehitro ne izgubijo mleka.

Priprava ne bi mogla biti bolj preprosta: dve skodelici sesekljanih listov in koreninic koprive prelijemo z žganjem in pustimo stati 15 dni. Vsak dan malce pretresemo. Potem precedimo in shranimo na sobni temperaturi v temni steklenici.

Trikrat na dan nakapamo od 20 do 30 kapljic v pol kozarca vode ali na žličko sladkorja ter zaužijemo pred obrokom.