Kratkotrajni kašelj, ki lahko traja do tri tedne, večinoma povzročajo akutne okužbe dihal, tako virusnega kot tudi bakterijskega izvora. Tudi če ste okužbo že pozdravili, lahko še kakšen dan kašljate, saj so vaše dihalne poti še vedno vzdražene. Kašelj lahko spremlja kronične okužbe dihal, astmo ali pa je posledica zatekanja želodčne kisline v požiralnik. Kaže lahko tudi na hujša bolezenska stanja, kot so bolezni srčnih tkiv in srčno popuščanje, ali pa je posledica zdravljenja določenih bolezni. 

Kdaj k zdravniku?
Čeprav smo zadnje mesece v obdobju, ko bolezenski znaki lahko povzročijo tudi večjo zdravstveno paniko, se moramo zavedati, da kašelj ni vedno znak hujše bolezni. Svojega zdravnika o svojem stanju vseeno obvestite, če se ob kašlju pojavijo vročina, morebitno gnojno izkašljevanje, bolečine v prsih tudi pri normalnemu dihanju in splošno slabše počutje. Pomembno je, da v času, ko zaradi bolezenskega stanja kašljate, dihal ne dražite dodatno, predvsem s kajenjem ali samim cigaretnim dimom. 

Pomagajte si sami
Tudi ob ustrezni zdravniški diagnozi si lahko pri kašlju pomagate sami. Pomembno je, da pijete večje količine toplih napitkov, saj se bo toplota prek požiralnika prenesla na sapnik in pomagala pri hitrejši obnovi sluznice. Sluznica se bo na ta način tudi vlažila. Če gre za dražeč in suh kašelj, si lahko pomagate z medom ali sirupi na naravni osnovi, zdravilo proti kašlju pa vam lahko predpiše tudi osebni zdravnik.