Samo 20 gramov tehta ščitnica, žleza v obliki črke H, ki leži v spodnjem delu vratu, na vsaki strani sapnika, nadzira pa skoraj vse procese v telesu, od porabe kalorij do mišljenja. Za preveč oziroma premalo aktivno ščitnico trpi vsaka peta ženska.

Premalo aktivna ščitnica

Znamenja premalo aktivne ščitnice oziroma hipotiroze so zabuhlost in otopel izraz na obrazu, hripav glas, govor postaja počasen in veke se povesijo. Zredimo se in slabo prenašamo mraz. Lasje se zredčijo in postanejo zelo suhi, tudi koža izgubi vlago in elastičnost. Morda imamo v rokah mravljince ali čutimo vzdolž njih nenavadno bolečino. Srčni utrip se upočasni, dlani in podplati so bledo oranžni, obrvi so čedalje redkejše. Starejši ko smo, bolj verjetno postanemo zraven še pozabljivi. Zakaj je hipotirozo treba zdraviti? Če se predolgo sprenevedamo, postanemo slabokrvni, zniža se nam telesna temperatura, v skrajnem primeru nam grozi celo odpoved srca. Zapleti so pogostejši, če se izpostavljamo mrazu, okužbam, poškodbam ali če jemljemo pomirjevala.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Preveč aktivna ščitnica

Pri pretiranem delovanju ščitnice, ki ga občutimo bolj iznenada in zato tudi hitreje poiščemo pomoč, se ne glede na vzrok vsa presnova odvija pospešeno, srce lahko bije neredno in prehitro. Krvni tlak naraste in lahko se tresemo, hitro nam postane vroče. Postanemo živčni, utrujeni, slabotni, mučijo nas nespečnost, driska, a smo kljub temu aktivnejši kot sicer. Pojemo več, pa vseeno hujšamo. Oči so pordele, solzave, veke so nabrekle in poveča se občutljivost za svetlobo. Zakaj je hipertirozo treba zdraviti? Ob okužbi, med operacijo, nosečnostjo in porodom se lahko pojavijo nevarni zapleti, če ščitnica pobesni in izloča preveč hormonov. Prvi znaki hudih zapletov se kažejo z vročino, postanemo nenavadno šibki in izgubljamo mišično maso. Pojavi se lahko celo koma.

Dejavniki tveganja

Kaj vse še lahko povzroči nepravilno delovanje ščitnice? To so izpostavljenost radiacijskemu sevanju, pa pretirano uživanje izoflavonoidov, kot so sojini proteini v kapsulah, praških, nekatera zdravila za srce, tudi čezmerno uživanje ali pomanjkanje joda, ali terapija z radioaktivnim sevanjem glave, vratu, ramen, na primer zdravljenje bezgavk, mandljev, polipov, limfnih vozlov ... pa tudi preveliko uživanje nekuhane, goitrogene hrane, ki vsebuje sestavine, ki motijo delovanje ščitnice; to so kalčki, brokoli, repa, koleraba, redkev, proso, zelje, ohrovt, jagode, arašidi, soja ...