A vendarle je nenehna utrujenost lahko posledica mnogih okvar in bolezni ter pomanjkanj določenih pomembnih mineralov in vitaminov. Ena od bolezni, ki je lahko vzrok za nenehno utrujenost, je slabokrvnost. Zlasti če ste ženska.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

V spomladanskem času radi pravimo, da nas tare spomladanska utrujenost. Pozimi enake simptome pripišemo zimski depresiji, poleti pa poletni lenobi zaradi sonca. Skratka, ves čas imamo občutek telesne in duševne izčrpanosti, ki ga radi pripisujemo bodisi življenjskemu tempu in delu bodisi vremenskim vplivom. A vendarle lahko vzrok za nenehno utrujenost tiči v veliko bolj alarmantnih vzrokih, kot sta vreme in naporna služba. Utrujenost je tudi eden od ključnih simptomov slabokrvnosti, na katero pa se redko pomisli, saj je utrujenost kar redna spremljevalka sodobnega načina življenja. Zlasti ženske smo močno podvržene utrujenosti, zato redko pomislimo, da bi ta lahko imela organski vzrok. A smo ženske tudi močno podvržene slabokrvnosti. Slabokrvna naj bi bila kar vsaka četrta predstavnica nežnejšega spola, zato utrujenosti kot morebitne posledice slabokrvnosti nikakor ne smemo zanemarjati. Zlasti ker je potek bolezni tako počasen in postopen, da je ne zaznamo, preden se v celoti ne razvije.

Anemija
Slabokrvnost ali anemija je, kot pove že ime samo, bolezen, pri kateri imamo oslabljeno kri. Naša kri ima namreč zmanjšano sposobnost prenosa kisika do celic. Ena ključnih sestavin naše krvi so rdeče krvničke ali eritrociti, ki vsebujejo beljakovino hemoglobin, katere pomembna sestavina je železo. Na železo se v pljučih veže kisik, ki s krvjo nato potuje po našem telesu. Kadar je eritrocitov premalo, so premajhni, krhki ali pa vsebujejo premalo hemoglobina, se na njih ne veže zadostna količina kisika, zaradi česar je oskrba celic v našem telesu s kisikom slabša. Kadar torej naša kri zaradi določenega razloga telesnih celic ni sposobna oskrbovati z zadostno količino kisika, govorimo o slabokrvnosti.

Zakaj kri oslabi?
Pomanjkanje eritrocitov, njihova oslabitev ali pomanjkanje hemoglobina so najpogosteje posledica kronične izgube krvi ali zmanjšane tvorbe rdečih krvničk v kostnem mozgu. Redkeje je slabokrvnost lahko posledica pospešenega razpada eritrocitov zaradi povečane vranice, zaradi avtoimunskih reakcij ali zaradi prirojenih bolezni. Večinoma so vzrok kronične ali ponavljajoče se krvavitve, ki so lahko precej očitne ali pa prikrite. Pretežno za žensko bolezen gre zato, ker so med najpogostejšimi vzroki slabokrvnosti močne menstruacije ali nosečnost. Zaradi močnih mesečnih krvavitev veliko žensk na redni osnovi izgublja določen del krvi, med nosečnostjo velik del krvi porabi plod, veliko se je lahko izgubi med porodom, kri pa lahko oslabi tudi v času dojenja. Ker telo pri vsem naštetem bodisi naenkrat ali pa ponavljajoče se dalj časa izgublja oziroma intenzivneje porablja kri, se na to prilagodi tako, da kri oslabi (če seveda nima zadostne zaloge oziroma redne oskrbe z vsem potrebnim za gradnjo krvnih celic). Pogosto je slabokrvnost lahko tudi posledica krvavitev iz hemoroidov, razjede v želodcu ali tankem črevesju ali pa krvavitev iz polipov ali rakastih tvorb v debelem črevesju.

Železo je ključnega pomena

Ne glede na ozaveščenost in dostopnost hrane je pomanjkanje železa še vedno pogosta težava sodobnega časa. Ta mineral je tudi ključen pri tvorbi eritrocitov in pri prenosu kisika po krvi, zato je pomemben tudi pri preprečevanju in zdravljenju slabokrvnosti. Utrujenost, brezvoljnost in šibkost so simptomi pomanjkanja železa, ki se kažejo že takrat, ko je krvna slika še normalna, ko je vrednost hemoglobina v krvi še v mejah normalnega. Zato teh simptomov ne smemo zanemarjati. Pomanjkanje železa je namreč eden od vzrokov za slabokrvnost, vendar pa slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa nastopi šele takrat, ko naše telo že izčrpa zaloge železa, torej po daljšem času pomanjkanja železa. Zato se bolezen tako pozno izrazi in je pogosto niti ne opazimo, preden ni že razvita. Za pomanjkanjem železa, kot že omenjeno, trpijo ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe matere, pa tudi bolniki med okrevanjem, starostniki in aktivni športniki. Pri teh skupinah je navadno pomanjkanje železa posledica krvavitev. Pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih pa je navadno posledica pomanjkanja železa v prehrani. Seveda so pri tvorbi in sintezi eritrocitov ter absorpciji železa pomembni tudi drugi vitamini in minerali, zlasti vitamin B12, folna kislina, vitamin C, riboflavin in baker.

Pravilna izbira hrane
Da svojemu telesu zagotovimo ustrezne količine železa in s tem skrbimo za svojo kri, je treba skrbno izbirati živila. Bolj kot to, da ne zaužijemo dovolj železa, je pomembno, kako in s čim z železom bogato hrano kombiniramo. Do pomanjkanja železa namreč pogosto pride tudi zato, ker se železo v naše telo ne absorbira v zadostni količini. Poleg tega, da torej izbiramo z železom bogato hrano, moramo to tudi ustrezno kombinirati s hrano, ki je bogata z vitaminom C, vitaminom A in riboflavinom (B2), ki pospešujejo absorpcijo železa v črevesju. Prav tako je treba uživati hrano, bogato s folno kislino in vitaminom B12, saj sta ta ključna pri gradnji eritrocitov. Za lažjo absorpcijo je dobro uživati hemsko železo živalskega izvora, ki ga je največ v govejem mesu, ribah ter govejih in svinjskih jetrih. Kar pa nikakor ne pomeni, da so vegetarijanci obsojeni na slabokrvnost. Tudi nehemsko železo rastlinskega izvora je ustrezna alternativa, a se to vsrkava nekoliko težje, zato ga je treba zaužiti v večjih količinah. Absorpcijo železa v črevesju pa močno zavirajo mleko, prava kava, pravi čaj, fosfati v mesnih izdelkih, industrijskih prigrizkih in umetnih pijačah ter fitati iz otrobov in surove soje. Tem se raje izogibajte.

Hrana, bogata z železom:
- goveje meso, goveja in svinjska jetra, ribe (zlasti sardine), školjke, morski sadeži,
- stročnice, fižol, leča, bela soja, čičerika,
- oreščki (zlasti mandlji), sušeno sadje, polnozrnata žita, proso,
- temna čokolada z visoko vsebnostjo kakava, začimbe, kot sta timijan in drobnjak, kreša, pšenični kalčki, rdeče vino (zlasti teran in refošk), rdeča pesa (zlasti sok rdeče pese),
- zelena listnata zelenjava, špinača, rukola, regrat,
- rdeča listnata zelenjava (radič, listi mlade rdeče pese …) itd.

Kako prepoznamo slabokrvnost?
Ker se telo na izgubo krvi odzove s prilagoditvijo, je slabokrvnost pogosto težko zaznati. Najpogosteje jo spremljata šibkost in utrujenost, ki pa sta stalnici v današnjem življenju in ju pogosto prezremo. Poleg utrujenosti, šibkosti in slabe telesne kondicije anemijo prepoznamo tudi po brezvoljnosti, glavobolih, omotici, pekočem jeziku, razpokah v ustnih kotičkih, krhkih laseh in nohtih, slabi odpornosti na nizke temperature, zmanjšani odpornosti na okužbe ter bledi koži in sluznici. Pri otrocih se izraža kot nemir in motnje zbranosti. Kadar sklepamo na slabokrvnost, je dobro obiskati zdravnika, ki s krvnimi preiskavami ugotovi, za kakšno obliko anemije gre, ter predpiše ustrezno zdravljenje. Četudi se izkaže, da kljub nekaterim simptomom vendarle nismo slabokrvni, občasni rutinski pregledi krvi in krvne slike vendarle niso odveč.

Kako zdravimo anemijo?
Ko zdravnik potrdi slabokrvnost, za zdravljenje navadno predpiše ustrezno dieto, pogosto pa tudi prehranska dopolnila in zdravila. Zgolj s prehrano namreč slabokrvnosti ne moremo pozdraviti. Dnevno namreč v povprečju zaužijemo 10–15 miligramov železa, od česar se v črevesju vsrka zgolj 10–30 odstotkov. S skrbnim izbiranjem živil lahko torej anemijo zgolj preprečimo, za popravljanje že nastale škode pa moramo nadomestiti že porabljene zaloge železa, kar lahko storimo zgolj z ustreznimi dodatki in zdravili. Zagotavljanje zadostne količine železa telesu je torej ključnega pomena, in kot je ugotovljeno že tolikokrat do zdaj, je raznovrstna in hranilno bogata prehrana tista, ki najbolj pripomore k našemu zdravju.