foto: Shutterstock
Atopijski dermatitis (AD) je kronična vnetna bolezen kože, ki se pogosto se pojavlja pri otrocih, lahko pa vztraja tudi v odrasli dobi. Gre za neinfekcijsko bolezen, ki je povezana z genetiko, imunskim sistemom in okvarjeno kožno bariero.
Bolezen povzroča srbečico, suhost in izpuščaje. Običajno se na koži najprej pojavi srbečica, ki je v hujši obliki prisotna zlasti v nočnem času. Da se nekaj dogaja, prav kmalu razkrije pordelost kože, na kateri se lahko razvijejo večji izpuščaji. Najpogosteje gre za pordele bunkice ali tako imenovane papule, nekoliko dvignjene nad ravnjo kože. V nekaterih primerih lahko opazimo, da se rosijo - kar pomeni, da izločajo vodeni izcedek. Koža je na prizadetih delih nekoliko zadebeljena, opazimo, da je razpokana, suha in luščeča. V kolikor se zaradi srbečice zatekamo k praskanju, nastanejo na koži kraste.
Zadebeljena, razpokana koža, ki srbi in se lušči.
foto: Profimedia
Kožno obolenje se lahko pojavi kjerkoli, denimo na rokah, nogah, po obrazu, na hrbtu itd., zelo pogosto pa se izpuščaji razvijejo v pregibih sklepov, torej za kolenom in komolcem. Neredko se izpuščaji širijo na hrbtno stran rok, nog in prstov. Pri najmlajših se obolenje običajno pojavi po glavi in na obrazu, srbeče žarišče se nahaja predvsem na licih.
Če opazite kožne sprembe, kakršne lahko vidite na priloženih fotografijah, bo najbolje, da se naročite za pregled pri lečečem zdravniku. Diagnozo atopijskega dermatitisa običajno postavi dermatolog ali pediater in sicer na podlagi kliničnih znakov, osebne ali družinske anamneze in dodatnih testov, v kolikor oceni, da so potrebni. Seveda je potrebno razumeti, da ni nujno, da simptomi nakazujejo ravno na atopijski dermatitis, saj so mu navidezno podobne tudi druge kožne bolezni. Za kakšno obolenje gre, bo tako ocenil zdravnik na podlagi natančnega pregleda in klinične postavitve diagnoze. V kolikor diagnoza ni jasna, se lahko opravijo alergološki testi ali kožna biopsija.
foto: Shutterstock
Vzrok bolezni je prirojeno pomanjkanje beljakovine filagrina, ki je ključna pri sintezi zunanje maščobne plasti kože. »Zaradi tega koža prepušča vodo, je zelo suha in občutljiva. Pri otrocih z atopijskim dermatitisom v kar 90 % potrdimo preobčutljivost na prehranske alergene (kravje mleko, jajce, pšenica, arašidi...), pri večjih otrocih pa tudi na inhalacijske alergene (pršice, pelod, epitel mačke, psa, plesni). Otrokom, ki jim ugotovimo preobčutljivost, priporočamo ustrezno dieto oziroma v kolikor so vzrok inhalacijski alergeni izogibanje tem alergenom,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ker gre za kronično bolezen, je zdravljenje usmerjeno v blaženje simptomov in preprečevanje izbruhov. »Najpomembnejši ukrep je redno vsakodnevno mazanje kože z negovalnimi pripravki, ki so primerni za suho in občutljivo kožo. Priporočamo uporabo sindet mil, oljnih kopeli, pa tudi antiseptičnih losjonov. Bolnike z obsežnimi vnetnimi spremembami zdravimo z lokalnimi protivnetnimi zdravili. To pa so inhibitorji kalcinevrina ter lokalni kortikosteroidi, ki jih uporabljamo za močno vneto in zadebeljeno kožo. Ob hudem srbežu priporočamo uporabo antihistaminikov v obliki sirupa oziroma tablet,« razlagajo na NIJZ.
Za obolele se priporoča izogibanje dražilcem, torej suhemu zraku, grobim tkaninam, vroči vodi in agresivnim milom.
Srbeča, pordela koža in mehurčki, ki se rosijo.
foto: Profimedia
Morda vas zanima še: Atopijski dermatitis je več kot kožna bolezen KLIKNITE TUKAJ.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2025, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.