Gre za nevrodegenerativno bolezen, kar pomeni, da pričnejo možganske celice prezgodaj odmirati. Alzheimerjeva bolezen namreč prizadene možgane, stanje pa postopoma vodi v izgubo spomina, kognitivnih sposobnosti ter sposobnosti samostojnega življenja. Odraža se tudi v spremembah človekovega razpoloženja, v njegovem vedenju in govoru. Bolezen predstavlja najpogostejši vzrok demence, z njo pa se soočajo zlasti starejši ljudje.

Simptomi Alzheimerjeve bolezni

Bolezen ne udari nenadoma in z vso silo, ampak se razvija postopoma, kar pomeni, da se simptomi skozi čas stopnjujejo. Da vam bomo čim bolj približali potek bolezni, v nadaljevanju predstavljamo razvoj v treh fazah:

Zgodnja faza (blaga demenca)

• Blaga pozabljivost – pojavijo se lahko težave s kratkoročnim spominom, denimo pozabljanje imen, načrtovanih opravil.
• Težave pri iskanju besed.
• Zmedenost glede časa in kraja.
• Spremembe razpoloženja (depresija, tesnoba).

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Starostne bolezni – katere so najpogostejše in kako jih preprečiti?

Starostne bolezni niso izključno povezane s starostjo, se pa pogosteje pojavljajo kot posledica staranja. Da bi lahko pravočasno ukrepali, jih je dobro poznati.

Srednja faza (zmerna demenca)

• Oslabitev sposobnosti presoje in odločanja.
• Izguba prepoznavanja družinskih članov in prijateljev.
• Težave pri govoru, pisanju, branju.
• Nemirnost, blodnje, včasih agresivnost.
• Potreba po pomoči pri vsakodnevnih opravilih (npr. oblačenje, prehranjevanje).

Pozna faza (huda demenca)

• Popolna izguba spomina in orientacije.
• Nezmožnost govora in gibanja.
• Potreba po stalni oskrbi.
• Težave s požiranjem, inkontinenca.

Zanimivost: slabši vonj nakazuje na razvoj bolezni?

Strokovnjaki na floridski univerzi so z uporabo arašidovega masla na testnih osebah primerjali njihovo zaznavanje vonja na desni in levi nosnici. Ugotovili so, da se je pri tistih, ki so slabše vohali na levi strani, bolj verjetno razvila začetna stopnja alzheimerjeve bolezni. Upadajoče zaznavanje vonjev je namreč eden od prvih znakov te degenerativne možganske bolezni. Strokovnjaki razlagajo, da alzheimerjeva bolezen vpliva na voh, še preden jo sploh lahko potrdijo s testi.

Ste že slišali za presejalni test za demenco? Preverite TUKAJ.

Dejavniki tveganja

Ste vedeli, da je največ dejavnikov tveganja za demenco že v srednji življenjski dobi, med 40. in 65. letom starosti? Med dejavnike tveganja uvrščamo slabšo možnost izobraževanja, predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni tlak in holesterol, sladkorno bolezen, debelost, telesno neaktivnost, kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Na razvoj bolezni vplivajo tudi onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija in slabšanje vida. Na razvoj demence vplivajo tudi starost, genetika in spol, pri čemer so ženske bolj prizadete.

V boj proti pojavu bolezni

»Vsi dejavniki tveganja so spremenljivi, kar pomeni, da nanje lahko vplivamo. Če bi jih preprečili, bi po ocenah strokovnjakov lahko preprečili ali zamaknili pojav demence v skoraj polovici primerov,« poudarja specialistka javnega zdravja in socialne medicine na NIJZ Barbara Lovrečič in dodaja, da za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno.

Kot svetuje, so pomembni skrb za zdravje srca, ohranjanje telesne in psihične kondicije ter dobra socialna mreža. NIJZ še svetuje zdrav način za spopadanje s stresom, pa tudi skrb za sluh in zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. »Ohranjajte svoje možgane aktivne, preizkusite nekaj novega, začnite nov hobi ali se učite novega jezika,« svetujejo.

Alzheimerjeva bolezen - zdravljenje

Trenutno sicer ni zdravila, s katerim bi lahko demenco pozdravili, obstajajo pa naslednji ukrepi, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni in lajšajo simptome:

• Zdravila: Inhibitorji acetilholinesteraze (npr. donepezil, rivastigmin) pomagajo izboljšati spomin in miselne funkcije. Monoklonska protitelesa (npr. lekanemab) se uporabljajo za zmanjšanje kopičenja beta-amiloidnih plakov v možganih.
• Kognitivne terapije: Mentalna stimulacija (uganke, branje, učenje novih stvari) lahko pomaga upočasniti upad kognitivnih sposobnosti.
• Fizična aktivnost: Redna vadba izboljšuje krvni pretok v možganih in zmanjšuje tveganje za napredovanje bolezni.
• Zdrava prehrana: Sredozemska prehrana, bogata z omega-3 maščobami, sadjem in zelenjavo, lahko pomaga pri zaščiti možganov.
• Podpora svojcev: Različne skupine za samopomoč nudijo podporo družinam obolelih.

Vpliv na svojce

Alzheimerjeva bolezen seveda ne prizadene le bolnika, temveč tudi njegove bližnje. Slednje se odraža na več načinov, ki zajemajo težke čustvene stiske, fizično in psihično izčrpanost, spremembe v družinski dinamiki, pogosto pa tudi finančne težave, saj so lahko stroški oskrbe morebitnega institucionalnega varstva zelo visoki. Zagotovo pa v največji meri vpliva na svojce žalost ob izgubi osebe, ki je sicer še vedno del tega sveta, a je odsotna in daleč od osebe, kakršna je bila nekoč.

Zaradi omenjenega je podpora svojcem zelo pomembna, med nujne korake pri soočanju z boleznijo sodi vključevanje v skupine za pomoč, iskanje pomoči pri zdravstvenih delavcih in skrb zase.

V Sloveniji smo julija 2023 dobili drugo Strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, januarja 2024 pa še Akcijski načrt. Oba strateška dokumenta sta bila potrjena na vladi in naslavljata problematiko demence s številnimi ukrepi.

Morda vas zanima še: To so zgodnji znaki demence

KLIKNITE TUKAJ.