S staranjem pride pri ljudeh do oslabitve imunskega sistema in postopnega upadanja številnih telesnih funkcij. Staranja resda ne morete preprečiti, lahko pa z zdravim življenjskim slogom poskrbite, da vam bo fizično in psihično zdravje dlje časa služilo. Na razvoj bolezni namreč ne vpliva le genetika, pač pa tudi dolgotrajna izpostavljenost različnim dejavnikom tveganja. Preprečevanje tako vključuje zdrav način življenja, redno gibanje, uravnoteženo prehrano in obvladovanje dejavnikov tveganja, kot so stres, kajenje in alkohol.

V nadaljevanju prispevka vas vabimo, da se ohlapno seznanite z najpogostejšimi starostnimi boleznimi, ki jih je modro poznati, da boste lahko pravočasno ukrepali, še bolj pa, da boste znali poskrbeti za preventivo. Naj bo staranje kvalitetno, v vaši kartoteki pa čim manj bolezenskih težav.

Osteoporoza

Osteoporoza je presnovna bolezen kosti, ki je sicer neopazna in ne boli, a povzroča nizko kostno maso in spremenjeno strukturo kostnega tkiva. Ker postanejo kosti krhke in lomljive, lahko slednje vodi v zlome, kar posledično vpliva na izgubo samostojnosti. Zgodnjih simptomov te tihe bolezni običajno ni, bolj ogroženi pa so starejši ljudje, zlasti, če se izogibajo zdravemu življenjskemu slogu. Osteoporozo potrdimo s testom meritve mineralne kostne gostote.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gospodinjska opravila izboljšajo fizično in mentalno moč

Znanstveniki so s študijo ugotovili, da gospodinjska opravila pri ljudeh, starejših od 65 let, izboljšajo fizično in mentalno moč.

Alzheimerjeva bolezen in demenca

Znanih je več vrst demence, najpogostejša pa je pri Alzheimerjevi bolezni, ki velja za kronično napredujočo možgansko bolezen. Razvija se več let, počasi in enakomerno, pri čemer najbolj izstopajo težave s spominom, prisotne pa so lahko tudi motnje na področju razumevanja, govornega izražanja in presoje. Največji dejavnik tveganja je starost, lahko pa se pojavi tudi kot posledica nevrodegenerativnih, žilnih, vnetnih ali drugih bolezni možganov.

Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna bolezen, ki prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje. Glavna značilnost bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar vodi do pomanjkanja dopamina v možganih. Glavni motorični simptomi bolezni zajemajo tresenje, mišično togost, upočasnjeno gibanje in izgubo ravnotežja, pojavijo pa se lahko tudi nemotorični simptomi, kot so prebavne motnje, težave z mehurjem, nespečnost in zamegljen vid.

Srčno-žilne bolezni

Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo arterijska hipertenzija, koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen in kronična ledvična bolezen. Med dejavnike tveganja uvrščamo zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost, stres, spol in starost. Srčno-žilne bolezni predstavljajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Zaplete in težave lahko znatno zmanjšamo z zdravim načinom življenja.

Diabetes tipa 2

Kot pojasnjujejo na NIJZ krvni sladkor pri tipu 2 sladkorne bolezni poraste zaradi  sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Bolezen se običajno začne z blagimi simptomi ali celo brez njih. Med znake, na katere velja biti pozoren, sodijo: pogosto uriniranje v večji količini, povečana žeja in lakota, izguba telesne teže, meglen vid, glivične okužbe, dolgotrajno celjenje ran, občutek utrujenosti in izčrpanosti. Kronični zapleti se kažejo kot pospešen proces ateroskleroze z večjo ogroženostjo za bolezni srca in ožilja.

Artritis in bolečine v sklepih

Artritis je pravzaprav splošni izraz za vnetje sklepov, zajema pa več kot sto različnih revmatičnih bolezni. Stanje povzroča bolečine, otekanje, okorelost in omejeno gibanje. Pogosto gre za dolgotrajne kronične oblike, ki pa jih je mogoče premagovati s terapijami. Bolečine je mogoče omiliti že s spremembo prehrane, zato zdravniki bolnikom z artritisom vse bolj priporočajo, da preidejo na protivnetno hrano. Kirurški poseg je zadnja in skrajna rešitev, s katero obnovijo ali zamenjajo sklepe.

Degeneracija rumene pege in starostna slabovidnost

Degeneracija rumene pege se lahko kaže z meglenim vidom, za okvaro pa je značilno, da prizadene središčni del očesa. Bolezen postopno napreduje, nanjo pa moramo pomisliti, če vse težje beremo in se pritožujemo, da ne zmoremo več brati iz vrste v vrsto. Bolezen predstavlja glavni vzrok za slepoto pri starejših. Degeneracijo lahko pospeši poškodba oči s prostimi radikali, kajenje, kronična utrujenost in oslabljen imunski sistem. Zdravila nimamo na voljo, lahko pa z zdravim načinom življenja vplivamo kasnejši razvoj bolezni.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

Kronična obstruktivna pljučna bolezen je težko kronično pljučno obolenje, pri katerem je normalen pretok zraka v pljuča zmanjšan, kar otežuje dihanje. Med ljudmi je znana tudi kot bolezen težke sape, pogosto s pridruženim kašljanjem. Sčasoma lahko se lahko zaradi bolezni razvije tudi okvara pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč. Bolezen najpogosteje odkrijejo pri starejših moških, največkrat pa nastane kot posledica kajenja, onesnaženja okolja ali vdihovanja prašnih delcev. Pri več kot polovici bolnikov bolezen ostaja neodkrita, čeprav jo je mogoče odkriti z merjenjem pljučne funkcije.

Kronična ledvična bolezen

Kronična ledvična bolezen se začne potiho in praktično brez znakov. Večje težave bolnik pogosto občuti šele ob končni ledvični odpovedi, ko ledvice niso več zmožne opravljati vseh nalog in je potrebno zdravljenje z dializo ali pa presaditev ledvice. Bolezen večinoma nastane zaradi nezdravega načina življenja, po navedbah UKC-ja pa jo ima polovica ljudi, starejših od 75 let. Z zgodnjim odkrivanjem se lahko upočasni ali zaustavi napredovanje bolezni in prepreči nastanek ledvične odpovedi, hkrati pa se tudi ohrani zdravo srce.

Inkontinenca

Inkontinenca je nehotno in nenadzirano uhajanje urina in/ali blata. Oslabelost mišic medeničnega dna je do neke mere genetsko pogojena, povezana pa je tudi z nosečnostjo in porodi, s hormonskimi spremembami v starosti, pogosto tudi s čezmerno telesno težo in nedejavnostjo ter slabo kondicijo mišic medeničnega dna. Čeprav mnogi menijo, da gre za normalen pojav staranja in da se ne da ničesar storiti, slednje ne drži. Zdravniki priporočajo preventivno krepitev mišic s keglovimi vajami, v primeru težav pa so na voljo neinvazivne metode, ki ne zahtevajo nobenih posegov in ne povzročajo brazgotin, obenem pa krepijo tkivo.

Morda vas zanima še:

Nalezljive bolezni – kako jih prepoznati in preprečiti širjenje?